Slovenskemu čebelarstvu skoraj 1,3 milijona evrov podpore, a suša vzbuja skrbi

Slovenskemu čebelarstvu je bilo v programskem letu 2026 izplačanih skoraj 1,28 milijona evrov državnih in evropskih sredstev. Denar so prejeli čebelarji, čebelarska društva, vzrejevalci matic in izvajalci strokovnih programov. Izplačila je zaključila Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Skupni znesek je za približno 108.000 evrov višji kot leto prej.

Največ zaprošenih sredstev je bilo za nakup čebelarske opreme in satnic, zato je ministrstvo med letom prerazporedilo denar. Ob finančni podpori pa čebelarje skrbijo tudi posledice poletne suše in vročine. Pomanjkanje vode in cvetnega prahu bi lahko vplivalo na prezimitev čebeljih družin. Čebelarska zveza Slovenije medtem pričakuje uvedbo neposredne podpore na registrirano čebeljo družino, za katero si prizadeva že približno dvajset let.

Za čebelarje in društva več kot 724.000 evrov

Ministrstvo za kmetijstvo je 13. oktobra objavilo zaključni obračun letošnjih podpor. Agencija je izdala 574 pozitivnih odločb v skupni vrednosti 722.314,75 evra. Med upravičenci so bili posamezni čebelarji, čebelarska društva in vzrejevalci čebeljih matic. Po obravnavi pritožbe je sledila še ena odločba za 1.901,66 evra.

Precejšen del denarja so namenili tudi strokovnemu delu. Izvajalcem in podizvajalcem javnih naročil je bilo izplačanih 555.062,57 evra. Sredstva so porabili za izobraževanja, raziskave, preverjanje kakovosti matic in razvoj postopkov za zatiranje varoj. Med financiranimi nalogami so bili še testni čebelnjaki in analize čebeljih pridelkov. Ta plačila predstavljajo približno 43 odstotkov vseh izplačil.

Porabili so nekaj več kot 98 odstotkov predvidenih sredstev. Leta 2025 so za primerljive intervencije izplačali 1.171.366,77 evra. Letos se je skupni znesek povečal za približno 9,2 odstotka. Več je bilo tudi pozitivnih odločb, saj jih je bilo lani 468. V oktobrskem poročilu ministrstvo ni objavilo poimenskega razreza nakazil, zato ni razvidno, koliko je prejel posamezni upravičenec. Podpore so del Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, financiranega iz evropskih in nacionalnih sredstev.

Največ zaprošenega denarja za čebelarsko opremo

Nova oprema, satnice, zdravila za zatiranje varoj in sadike medovitih rastlin. To so nekatere od naložb, za katere so čebelarji lahko zaprosili za sofinanciranje. Podpora je bila namenjena tudi vzreji matic, urejanju pašnih redov in vzdrževanju učnih čebelnjakov. Zanimanje za posamezne razpise je bilo različno. Po podatkih, ki jih je v začetku julija objavila Čebelarska zveza Slovenije, je za nakup opreme prispelo 196 vlog, s katerimi so vlagatelji zaprosili za dobrih 379.000 evrov. Za satnice so oddali 154 vlog, vrednih skoraj 185.000 evrov.

Pri zdravilih je zanimanje naraščalo vse do konca razpisnega obdobja. Agencija je 30. julija poročala o 155 vlogah, s katerimi so vlagatelji zaprosili za 31.915 evrov. Število vlog je bilo tako primerljivo z razpisom za satnice, zahtevani znesek pa precej nižji.

Ministrstvo je zaradi velikega zanimanja maja prerazporedilo razpoložljiva sredstva. Za opremo je po spremembi namenilo 367.000 evrov, za satnice približno 184.000 evrov. Sredstva za zdravila je zmanjšalo na 40.000 evrov. Razpis za satnice so zaprli že 20. maja, za opremo pa 30. junija. Zaprošeni zneski niso enaki dokončnim izplačilom, saj agencija pred odobritvijo preveri upravičenost posameznih vlog.

Dobra medena letina, a negotovost pred zimo

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je avgusta na sejmu Agra v Gornji Radgoni letošnjo medeno letino ocenil kot najmanj povprečno, morda celo nadpovprečno. Posebej uspešen je bil prvi del sezone, ko so čebele izkoristile akacijevo, lipovo in kostanjevo pašo. Pozneje je bilo medenja manj, zlasti pri gozdnih medovih.

Toda dobra letina še ne zagotavlja uspešnega prezimovanja. Noč je opozoril, da bodo posledice poletne suše in vročine jasneje vidne šele prihodnjo pomlad. Po njegovih opažanjih so bile čebelje družine na višjih legah v boljšem stanju kot tiste, ki so bile dlje izpostavljene visokim temperaturam.

Na pomanjkanje vode in cvetnega prahu je avgusta opozoril tudi podpredsednik zveze Marko Alauf. Po njegovih pojasnilih lahko čebelja družina za hlajenje panja potrebuje približno pol litra vode dnevno. Cvetni prah je pomemben vir beljakovin in drugih hranil, potrebnih za razvoj zimskih čebel. Če ga primanjkuje, se lahko posledice pokažejo pri spomladanskem razvoju družin.

Čebelarska zveza si ob obstoječih ukrepih prizadeva še za neposredno podporo na čebeljo družino. Po septembrskem srečanju s kmetijskim ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem je sporočila, da je minister zagotovil prva izplačila najpozneje leta 2028. Predvidena višina podpore znaša približno deset evrov na registrirano čebeljo družino. Teh je po oceni zveze okoli 200.000, kar bi ob enaki upravičenosti vseh pomenilo približno dva milijona evrov letno. Ministrstvo naj bi preučilo tudi možnost uvedbe podpor že leta 2027, vendar to še ni zagotovljeno. O nadaljnjih rešitvah naj bi se predstavniki ministrstva in zveze ponovno pogovarjali novembra.

Čebelarje medtem čaka zima. Šele po njej bo mogoče zanesljiveje oceniti, kako močno je letošnja suša prizadela njihove družine.