Ministrstvo predlaga pomoč kmetom zaradi toče

Letošnja neurja s točo so prizadela skoraj 3.000 oškodovancev, vendar je nova pomoč predvidena le za pridelke s stoodstotno škodo. Takšno škodo so evidentirali pri 62 oškodovancih v 34 občinah.

Vlada je oktobra potrdila za dobrih 58 milijonov evrov škode, ki so jo letošnja neurja s točo povzročila na kmetijskih pridelkih. Ministrstvo za kmetijstvo je zdaj v medresorsko obravnavo poslalo predlog odloka, s katerim bi prizadetim gospodarstvom namenilo do 3,1 milijona evrov pomoči. Predvideno je povračilo 30 odstotkov ocenjene neposredne škode na popolnoma uničenih pridelkih.

Pomoč le za popolnoma uničene pridelke

Med 12. majem in 23. julijem so neurja s točo prizadela kmetijske površine v 88 slovenskih občinah. Škodo so evidentirali na več kot 23.600 hektarjih.

Toda novi ukrep ne zajema vseh prizadetih kmetij.

Po podatkih ministrstva so v 34 občinah na delu kmetijskih površin ugotovili stoodstotno škodo. Povsem uničene pridelke so evidentirali pri 62 oškodovancih, na skupno skoraj 3.000 hektarjih. To je približno dva odstotka vseh evidentiranih oškodovancev. Nosilci kmetijskih gospodarstev bodo morali za pridobitev pomoči izpolnjevati tudi druge pogoje. Ob nastanku škode so morali biti vpisani v register kmetijskih gospodarstev in sodelovati v postopku njenega ocenjevanja.

Povsem uničene pridelke so evidentirali pri 62 oškodovancih.

Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je v sporočilu ministrstva opozoril, da je bilo letošnje leto za številne kmete zahtevno. Poleg toče so jih prizadele še sušne razmere. Poudaril je, da želijo pomoč zagotoviti čim prej, da bi prizadeta gospodarstva lahko nadaljevala dejavnost in ohranila pridelavo hrane.

Kmetom bi povrnili 30 odstotkov ocenjene škode

Predlagana pomoč temelji na Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč. Njena višina bi znašala 30 odstotkov ocenjene neposredne škode na pridelkih, pri katerih je bilo ugotovljeno popolno uničenje.

Končna izplačila pa ne bodo odvisna le od ugotovljene škode.

Sredstva bi dodeljevali po pravilih pomoči de minimis. Ta določajo, da skupni znesek tovrstne pomoči v kmetijstvu ne sme preseči 50.000 evrov na enotno podjetje v katerem koli triletnem obdobju. Pri tem se upoštevajo tudi že dodeljene pomoči de minimis, ki se vštevajo v navedeno omejitev. Pomembne bodo še morebitne zavarovalnine in druga javna sredstva. Njihov skupni znesek skupaj s predlagano pomočjo ne sme preseči ocenjene škode.

Dejanska višina pomoči bo odvisna od izpolnjevanja pogojev, ugotovljene škode in že prejetih sredstev.

Zgornja meja 50.000 evrov zato ne pomeni zagotovljenega izplačila posameznemu gospodarstvu. Dejanska višina pomoči bo odvisna od izpolnjevanja pogojev, ugotovljene škode in že prejetih sredstev.

Odločbe brez dodatnih zahtevkov

Kmetom po predlogu ne bo treba vlagati novih zahtevkov. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja bo odločbe izdajala po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz uradnih evidenc. Vlada je končno oceno škode potrdila 15. oktobra. Ugotovljena škoda je presegla zakonski prag 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, ki omogoča uporabo proračunskih sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč.

Predlagani odlok mora biti še sprejet. Ministrstvo rokov za izdajo odločb in nakazilo sredstev ni navedlo.

Prav tako ostaja neznano, koliko od 62 evidentiranih oškodovancev bo izpolnilo vse pogoje. Kdaj bodo upravičene kmetije dejansko prejele denar, tako še ni jasno.