Slovenskim podjetjem do 5.000 evrov podpore za patente in blagovne znamke

Slovenska mikro-, mala in srednje velika podjetja lahko za zaščito patentov, modelov in znamk pridobijo od 500 do 5.000 evrov nepovratnih sredstev. Slovenski podjetniški sklad je oktobra razširil obstoječi vavčer, ki zdaj omogoča tudi sofinanciranje strokovnega vrednotenja intelektualne lastnine. Podjetjem lahko takšna ocena pomaga pri poslovnih odločitvah in iskanju financiranja. Novost je povezana s kreditnimi programi SID banke, pri katerih lahko intelektualna lastnina predstavlja eno od oblik zavarovanja posojil.

Za vavčerje je v obdobju 2024–2028 predvidenih štiri milijone evrov, subvencija pa lahko pokrije največ 60 odstotkov upravičenih stroškov. Po zadnjih podatkih statističnega urada je bilo v obdobju 2022–2024 inovacijsko aktivnih 47 odstotkov podjetij z najmanj desetimi zaposlenimi v dejavnostih, zajetih v raziskavo. Za pridobitev podpore morajo podjetja izpolnjevati pogoje javnega poziva in predložiti zahtevana dokazila.

Podpora tudi za vrednotenje intelektualne lastnine

Slovenski podjetniški sklad je 9. oktobra dopolnil javni poziv V2 – Vavčer za patente, modele in znamke. Podjetja so že prej lahko pridobila finančno pomoč pri prijavi, registraciji in vzdrževanju pravic intelektualne lastnine ter njihovem širjenju na tuje trge. Po novem lahko uveljavljajo še stroške strokovnega vrednotenja. Spremembo sta 13. oktobra predstavila Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino ter ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport.

Pri strokovnem vrednotenju se med drugim upoštevajo možnosti gospodarske uporabe, pričakovani prihodki, tržne razmere in tveganja. Ocena je lahko koristna pri prodaji podjetja, sklepanju licenčnih pogodb ali iskanju vlagateljev. Vrednost patenta namreč ni nujno enaka stroškom njegovega razvoja. Vrednotenje lahko za potrebe vavčerja opravijo pooblaščeni ocenjevalci s seznama Slovenskega inštituta za revizijo. Podjetje mora zunanjega izvajalca izbrati gospodarno in storitev pridobiti po tržni ceni.

Na javni poziv se lahko prijavijo gospodarske družbe, samostojni podjetniki in zadruge, ki izpolnjujejo pogoje za mikro-, mala ali srednje velika podjetja ter imajo sedež v Sloveniji. Velika podjetja niso upravičena. Pomemben je tudi zaposlitveni pogoj. Podjetje mora imeti ob oddaji vloge in med izvajanjem projekta najmanj enega zaposlenega. Pri samostojnem podjetniku se lahko kot zaposlena oseba upošteva tudi nosilec dejavnosti, če je to njegova edina podlaga za zavarovanje.

Subvencija znaša od 500 do 5.000 evrov, preostanek upravičenih stroškov mora zagotoviti podjetje samo. DDV ni upravičen strošek.

Vloge se oddajajo elektronsko prek portala Slovenskega podjetniškega sklada. Skrajni rok za prijavo je 31. marec 2028, razen če se poziv zaradi porabe sredstev ali drugih razlogov zaključi prej. Zadnji rok za predložitev zahtevkov za izplačilo je 30. september 2028. Podjetje mora opravljene storitve pred oddajo zahtevka najprej v celoti plačati. Šele nato lahko zahteva povračilo priznanega deleža stroškov. Aktivnosti morajo biti zaključene, zahtevek pa oddan v pogodbeno določenem obdobju, praviloma najpozneje v dvanajstih mesecih od podpisa pogodbe.

Sklad omogoča večkratno pridobitev sredstev v okviru istega poziva, vendar morajo biti vsakokrat izpolnjeni pogoji. Veljajo tudi pravila o državnih pomočeh de minimis in prepoved dvojnega financiranja istih stroškov iz javnih virov.

Patenti in blagovne znamke tudi kot zavarovanje posojil

Možnost sofinanciranja vrednotenja intelektualne lastnine je povezana tudi s kreditnimi programi SID banke. Na podlagi marca podpisanih sporazumov sta bili 1. julija uvedeni posojilni shemi s štirimi kreditnimi linijami v skupni vrednosti milijarde evrov. Namenjene so raziskovalno-razvojnim projektom, naložbam, financiranju obratnih sredstev in reševanju posebnih likvidnostnih potreb podjetij.

Med mogočimi oblikami zavarovanja posojil so tudi pravice intelektualne lastnine. Banka lahko pri presoji zavarovanja upošteva patent, znamko, model ali drugo ustrezno pravico. To pa ne pomeni, da je takšno zavarovanje samodejno sprejeto ali da podjetju ni treba zagotoviti drugih oblik zavarovanja.

Možnost je pomembna predvsem za tehnološka in inovativna podjetja. Velik del njihove vrednosti lahko predstavljajo znanje, raziskave in razvite rešitve. Nepremičnin ali drugega materialnega premoženja imajo lahko razmeroma malo. Podjetje denimo razvije novo tehnologijo in zanjo pridobi patent. Za začetek proizvodnje potrebuje dodatni kapital, vendar nima dovolj nepremičnin za zavarovanje posojila. S strokovno oceno lahko banki predstavi gospodarsko vrednost patenta. Banka nato presodi njegovo primernost za zavarovanje.

Odobritev posojila kljub temu ni zagotovljena. Banka preveri kreditno sposobnost podjetja, tveganja in možnost unovčenja ponujenega zavarovanja, če posojilojemalec svojih obveznosti ne bi poravnal.

Finančno podlago predstavljata posojilna sklada PS8 in PS9, vsak v vrednosti 500 milijonov evrov. Sklad PS8 je namenjen predvsem naložbam, raziskavam in razvoju, PS9 pa zagotavljanju financiranja v kriznih in nepredvidljivih okoliščinah. Ministrstvo je za oba sklada skupaj predvidelo 270 milijonov evrov, SID banka pa 730 milijonov evrov. Milijarda evrov torej ni namenjena izključno podjetjem, ki imajo patente ali druge pravice intelektualne lastnine, temveč širšemu krogu upravičencev.

Pri vzpostavljanju sistema vrednotenja sodeluje tudi Slovenski inštitut za revizijo. Septembra je v sodelovanju z domačimi in mednarodnimi ustanovami organiziral dvodnevni seminar, namenjen vrednotenju intelektualne lastnine za potrebe financiranja. Udeleženci so se seznanili z mednarodnimi standardi in metodami ocenjevanja.

Inovacijsko aktivnih manj kot polovica zajetih slovenskih podjetij

Po končnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo v obdobju 2022–2024 inovacijsko aktivnih 47 odstotkov podjetij v dejavnostih, zajetih v statistično raziskavo. Ta je obravnavala podjetja z najmanj desetimi zaposlenimi v industriji in izbranih storitvenih dejavnostih. Rezultatov zato ni mogoče neposredno posplošiti na vsa slovenska podjetja, zlasti ne na številna mikropodjetja. Skupno je bilo evidentiranih 2.411 inovacijsko aktivnih podjetij. Med malimi podjetji je delež znašal 41 odstotkov, med srednje velikimi 64 odstotkov, med velikimi pa skoraj 86 odstotkov.

Po podatkih SURS je 1.464 podjetij razvilo inovacijo proizvoda, 1.703 pa inovacijo poslovnega procesa. Nekatera podjetja so razvila obe vrsti. V primerjavi z obdobjem 2020–2022 se je delež podjetij z inovacijo proizvoda zmanjšal za devet odstotnih točk, pri inovacijah poslovnih procesov pa za osem.

Statistični urad je ugotavljal tudi, zakaj podjetja niso bila še bolj inovacijsko aktivna. Pomanjkanje virov, kot so denar, usposobljeni zaposleni in ustrezni materiali, je navedlo 17 odstotkov inovacijsko aktivnih podjetij. Četrtina jih je opozorila na razloge, kot so strateške odločitve, neprimeren čas za inovacije ali prevelika tveganja. Največ, 42 odstotkov, jih je navedlo druge razloge, nepovezane s potrebo po inovacijah.

Vsaka inovacija sicer še ni patent. Podjetje lahko razvije nov proizvod ali izboljša poslovni proces, ne da bi pridobilo pravico intelektualne lastnine. Vseh inovacij tudi ni mogoče patentirati. Vavčer zato ni splošna pomoč za inovacijsko dejavnost, temveč je namenjen določenim stroškom pravnega varstva in vrednotenja patentov, modelov ter znamk.