SLS ostala brez ministrice: upravičeno razočaranje ali pretirana užaljenost?

K uspehu razvojne koalicije so pomembno prispevali glasovi volivk in volivcev SLS, so v odzivu na oblikovanje ministrske ekipe zapisali v stranki. Kot so poudarili, stojijo tudi za koalicijsko pogodbo kot dobrim izhodiščnim dokumentom za delo prihodnje vlade. Razočarani pa so, da SLS »kljub dobremu in iskrenemu sodelovanju ter podpisu koalicijske pogodbe ni bila povabljena k sodelovanju v vladi«.

V SLS v bran Tini Bregant

»To razočaranje ne izhaja iz želje po položajih, temveč iz iskrene želje po sodelovanju in skupnem uspehu,« so zapisali. V proces so namreč vstopili z namenom, da s svojim znanjem, izkušnjami in ljudmi prispevajo k uresničevanju skupnih ciljev ter k boljši Sloveniji.

Izvršilni odbor SLS po njihovih navedbah soglasno podpira predsednico stranke Tino Bregant, ki »je pred volitvami in po volitvah dobro vodila stranko«. V postopku sestave vlade je stranka, kot so poudarili, ponudila več kakovostnih in kompetentnih kandidatov, tako iz vodstva stranke kot tudi širše. »Pripravljeni smo bili prevzeti odgovornost. Žal nobeden od predlaganih kandidatov ni bil sprejet. Obžalujemo, da nismo bili obravnavani kot enakovreden partner v koaliciji in pri oblikovanju vlade,« so navedli.

Ostali bodo konstruktivni

Obenem v SLS zagotavljajo, da bodo ostali konstruktiven in odgovoren partner pri uresničevanju zavez iz koalicijske pogodbe. V prihodnjih tednih pa bodo pozornost usmerili predvsem v priprave na lokalne volitve. »Prepričani smo, da bomo s svojim delom, izkušnjami in močno mrežo lokalnih predstavnikov tudi v prihodnje pomembno soustvarjali razvoj slovenskih občin,« so še navedli v SLS.

Razočaranja ne skriva niti nekdanji predsednik SLS Marjan Podobnik, ki je potezo na omrežju X označil za »nepravično, nerazumno, obžalovanja vredno«. Zatrdil pa je, da ne bodo iz užaljenosti ali maščevanja rušili vlade. »Ne glede na vse odločno podpiram novo vlado in čestitam za veliko večino odličnih kandidatov za ministre,« je navedel.

Nesoglasja iz časa covida?

Neuradno naj nad ministrovanjem Bregantove ne bi bil navdušen predsednik vlade Janez Janša. Kaj bi bilo lahko v ozadju nasprotovanja, ni popolnoma jasno. A po naših virih naj premier ne bi bil povsem zadovoljen nad njenim delom v času covidne krize, ko je Janša nekaj časa sam vodil tudi zdravstveni resor in je vodila njegov kabinet. Ravnala naj bi namreč preveč samosvoje.

Tudi sicer pa po naših informacijah deljenje ministrskih položajev pred volitvami ni bil del dogovora ob sklenitvi sporazuma med strankami NSi, SLS in Fokus. Ko gre za poslanska mesta, se je skupni listi sicer lepo izšlo, da sta bila v državni zbor ob sedmih poslancih NSi izvoljena tudi po en poslanec oziroma poslanka SLS in Fokusa. Ko je prišlo do sestavljanja vlade, pa so se povečali tudi apetiti, pravijo naši viri.

Možnosti še niso izčrpane

Prva možna kandidatka je bila seveda predsednica SLS Tina Bregant. Ker naj Janša, kot rečeno, nad njo ne bi bil navdušen, so v SLS predlagali še nekaj možnosti. Pri eni od možnih kandidatk naj bi bili že blizu dogovora, a kandidatura nekoga drugega iz SLS Bregantovi naj ne bi bila pogodu. Predsednico SLS smo danes za dodatna pojasnila skušali dobiti po telefonu, za zdaj neuspešno.

Kakor koli, možnosti, da tudi SLS pripade del vladne pogače, še niso izčrpane, saj si bo vsak minister oblikoval tudi ekipo državnih sekretarjev. Če bi to postal tudi poslanec SLS Aleksander Gungl, pa bi Tini Bregant pripadlo poslansko mesto, saj je bila v osmi volilni enoti uvrščena takoj za njim.

V 15-članski vladni zasedbi je SDS pripadlo sedem ministrskih mest, NSi štiri, Demokratom tri in Fokusu eno ministrsko mesto. SDS je na volitvah osvojila 28 poslanskih mandatov, trojček okoli NSi devet in Demokrati šest.