So Izraelci za seboj namenoma puščali sledi in komu je to koristilo?

So bili posnetki res namenjeni razkrivanju korupcije, ali so bili le orodje za proizvodnjo takojšnjega medijskega šoka? Časovnica snemanja, puščanje očitnih sledi in bizarna vloga Inštituta 8. marec namigujejo na možnost, da vsebina posnetkov sploh ni bila namenjena rušenju oblasti, temveč njeni rešitvi. Pogosti prihodi vidnih obrazov podjetja Black Cube, pristajanje na Brniku, plačevanje hotela s kreditno kartico, obisk Trstenjakove – komu je najbolj koristilo očitno puščanje drobtinic? Bi nekdanji obveščevalci in svetovalci za nacionalno varnost res naredili toliko napak ali pa je bilo namenoma?

V teh dneh je več medijev objavilo dva dokumenta, ki so ju prejeli od Sove. Nanašata se na »delovanje tuje obveščevalne službe« v Sloveniji -- torej na prihajanje in odhajanje pripadnikov agencije Black Cube ter na nekaj podrobnosti o snemanjih, ki so sicer potekala v tujini. V nadaljevanju smo obnovili časovnico dogajanja oz. razkritij pred volitvami – a v oči bodejo predvsem nekatera dejstva.

Vidni predstavniki podjetja Black Cube so večkrat prišli v Ljubljano – pristali so na Brniku, kjer so morali pokazati svoje potne liste. Njihova imena v obveščevalnih krogih niso ravno neznana, zato je nekoliko nenavadno, da naj teh prihodov Sova ne bi zaznala. Večinoma so prišli za nekaj ur, razen ko so obiskali tudi Trstenjakovo. Takrat so v Ljubljani tudi prespali in v hotelu – sklepamo da v hotelu Mrak – nočitev plačali s kreditno kartico. To je bil tudi edini primer, ko so naredili še eno izjemo – na Brnik so se pripeljali z drugim letalom. Šofer jih je pričakal pred Križankami in jih odpeljal na Trstenjakovo.

Ni torej videti, da bi šlo za neko prikrito operacijo, prej bi rekli, da so z namenom puščali dokaze o svojih prihodih in premikih. Če bi si dovolili malo ugibanja, bi lahko pomislili, da je bil tudi obisk Trstenjakove pravzaprav nameren. Bolj očitne sledi res ne bi mogli pustiti – in upravičeno lahko podvomimo v to, da bi bili tako zelo nesposobni – to velja tako za nekdanje obveščevalce, kot tudi za Janeza Janšo.

Časovnica dogodkov lahko pove marsikaj

Spomnimo. 10. marca zvečer je Domovina prva objavila posnetek z nekdanjo pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan. Naslednji dan se je pojavil še posnetek z odvetnico Nino Zidar Klemenčič, 12. marca pa posnetek z lobistom Rokom Hodejem. Vmes se je oglasil nekdanji direktor Gen-i in Gen Energije Dejan Paravan – češ da se mu zdi, da so tudi njega posneli. Kar se je malo kasneje potrdilo, njegovi posnetki so bili skupaj s posnetki njegovega kolega s hrvaške hčerinske družbe Gen-i Tomislava Vukmanovića objavljeni 13. marca zvečer.

13. marca je tudi Sova generalnemu direktorju policije v skladu z drugim odstavkom 6. člena Zakona o slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (»Agencija posreduje podatke o svojih ugotovitvah pristojnim ministrstvom ter drugim organom državne uprave, da bi ti lahko za izvrševanje njihovih zakonitih pristojnosti predlagali ali sprejeli določene ukrepe«) odstopila podatke, ki jih je pridobila v zvezi z nezakonitimi tajnimi snemanji. Kot je razbrati iz dokumenta, so do tistega trenutka pridobili podatke o štirih tajnih pogovorih oz. snemanjih. Pogovore naj bi posneli 5. februarja na Dunaju, nato še 10. in 26. februarja v Zagrebu. Snemali naj bi tudi še marca, in sicer 5. marca na Dunaju ter na isti dan še v Londonu.

Novinarska konferenca Inštituta 8. marec je potekala 16. marca – takrat so nas skupaj z novinarjem Borutom Mekino in nevladno organizacijo Danes je nov dan seznanili z obiski agencije Black Cube in povedali, da naj bi dva Izraelca 22. decembra obiskala tudi Trstenjakovo – da ju je na dvorišču sprejel Janez Janša, naj bi videl neimenovani vir novinarja. Navedli so še nekaj svojih ugotovitev – da so Izraelci bili v Sloveniji vsaj štirikrat in da so prišli tudi do dveh imen. K nam naj bi prihajali Dan Zorella in Giora Eiland; na letalu naj bi sicer bila še dva potnika. »Integriteta volitev v Sloveniji je ogrožena. Smo v situaciji, kjer imamo profesionalce, ki se preživljajo s tem, da uničujejo demokratične procese,« so na konferenci nakazali smer narativa. Trditve naj bi na Sovi in GPU preverjala tudi Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), Sova naj bi potrdila, da je letalo v zadnjih mesecih večkrat pristalo na Brniku in da so bili na decembrskem letu štirje predstavniki podjetja Black Cube. »Knovs je na temo poskusa vplivanja tujih služb na volitve opravil nadzor na sedežu Sove in GPU. Na Sovi niso potrdili navedb, danih na današnji novinarski konferenci, ki jo je sklical 8. marec. V obeh organih potekajo aktivnosti, GPU pa še ni ugotovil pristnosti posnetkov,« je sicer zapisal predsednik Janez Žakelj, vendar se nekateri člani Knovsa z njim niso strinjali. Kot so poročali mediji, Sova ni imela odredb za sledenje oz. ni bila seznanjena, kaj je podjetje Black Cube počelo v naši državi. Medtem pa že poteka tudi intenzivno mednarodno sodelovanje s tujimi obveščevalnimi službami, so povedali.

17. marca zvečer se je nato pojavil še posnetek nekdanjega predsednika nadzornega sveta Darsa Jožeta Oberstarja. Čeprav je bilo na spletni strani anti-corruption2026 napovedanih še pet posnetkov, se do danes ni pojavil nobeden od njih.

17. marca je novinarka Karmen Švegl govorila z Eilandom, ki ji je povedal, da podjetje Black Cube dela za druga podjetja – torej da gre (po njenih besedah) za na neki način korporativno vohunstvo in da ne prevzemajo strank, ki bi bile politično dejavne kjer koli v tujini. Da torej naročnik ne more biti neka politična stranka. »S tem je zanikal, da bi bila lahko prav opozicija v Sloveniji naročnik. Seveda pa je lahko podjetje. Ampak ni želel potrditi, ni pa tudi zares zanikal, da je bil v Sloveniji, da se je s komer koli srečal,« je povedala za TV Slovenija.

18. marca je poročilo direktorja Sove obravnaval Sekretariat sveta za nacionalno varnost, ki ga je Vojko Volk sklical na predlog predsednika vlade. Kot je dejal Volk, gre za dejstva, ki kažejo na neposredno tuje vmešavanje na volitve v Sloveniji – po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije. Volk je povedal, da so se po do takrat zbranih podatkih predstavniki podjetja Black Cube v zadnjega pol leta v Sloveniji zadrževali štirikrat. »V enem primeru govorimo o 11. decembru 2025,« je dejal in povedal, da je bil tistega dne ob odhodu iz hotela na letališče zabeležen daljši postanek na Trstenjakovi. Datum obiska Trstenjakove se je torej spremenil – ni se zgodil 22. decembra, kot je trdil vir novinarja Mekine, pač pa že 11. decembra.

Po pregledu aplikacij kot je flight radar 24 se je izkazalo, da so Izraelci večinoma prihajalo z letalom z oznako 4X-CNZ. To letalo je na Brniku pristalo 24. novembra, 22. decembra in 17. februarja. 11. oz. že 10. decembra pa so se predstavniki Black Cuba v Ljubljano pripeljali z drugim letalom, registriranim v San Marinu. To letalo z oznako T7-NKS je bilo nekoliko skrito – a kljub temu vidno, sicer z malo bolj nišnimi aplikacijami.

Drugi dokument Sove nosi datum 20. 3., ko je Sova policiji odstopila nove podatke glede prikritega snemanja slovenskih državljanov. Pridobili so podatke s še dvema primeroma tajno posnetih pogovorov – do enega je prišlo 25. februarja na Dunaju, do drugega pa 26. februarja v Zagrebu. Zanimivo je, da sta 26. februarja v Zagrebu očitno potekala dve snemanji – v prvem poročilu z dne 13. marca je namreč ravno tako naveden ta datum, a drug hotel.

Kot je Sova zapisala, so pridobili podatke tudi o tem, kdo je prišel v Ljubljano – poleg že navedenih Zorelle in Eilada so dodali še Lirona Tzura, ki ga je sicer omenil že Volk na konferenci 18. marca. Navedli so še dve osebi, ki nista razkriti – zraven so sicer zapisali, da gre »predvidoma« za ti dve osebi. Na letalu, ki je 10. decembra pristalo na Brniku, so bile po navedbah Sove »z veliko verjetnostjo« že prej omenjene tri osebe. Nočitev iz 10. na 11. decembra je Dan Zorella plačal s kreditno kartico. Vmesni del poročila nato ni razkrit, v nadaljevanju pa izvemo, da so 11. decembra hotel zapustili ob 9.30, šofer (ime je zakrito) pa jih je pred Križankami čakal ob 9.30 in jih odpeljal na Trstenjakovo. Sestanek na sedežu stranke SDS je trajal približno dve uri. 

1. decembra je v Ljubljano priletel samo Eiland in kmalu tudi odletel (letalo 4X-CZF). Prišel je tudi 17. februarja in prenočil v hotelu Plaza. 22. decembra so bili na letalu vsi trije, tistega dne so se v Ljubljani zadržali krajši čas – iz Sovinega dokumenta je razbrati, da je Eiland ostal v Ljubljani oz. da ni odšel z dotičnim letalom. Na portalu Necenzurirano sicer še vedno pišejo, da se je trojica – kot je pred tedni »razkril« Mekina – na Trstenjakovo opravila 22. decembra. 

Sova je 20. marca policijo prosila za identifikacijske podatke oseb na letalu, vključno s skeniranimi potnimi listinami.

22. marca so potekale volitve, na katerih je za las zmagala Svoboda. Dva dni kasneje je Golob sklical sejo Sveta za nacionalno varnost in poleg predsednice republike povabil tudi predsednike strank, ki so bile izvoljene v parlament. Kot je bilo slišati po seji, direktor Sove ni povedal nič novega – kot bi še enkrat poslušal tiskovno konferenco Nike Kovač, je ocenil Janez Janša.

Janša, ki je dejal, da je za Black Cube prvič slišal, je potrdil, da je bil pri njem Giora Eiland – poznata še se iz časov, ko je bil Eiland, sicer upokojeni izraelski generalmajor, svetovalec za nacionalno varnost. Pogovarjala naj bi se o razmerah na Bližnjem vzhodu. Predsednik SDS ni potrdil datuma, češ da se ga ne spomni.

V stranki so 17. marca sporočili, da bodo v povezavi z obtožbami o sodelovanju z zasebno tujo obveščevalno službo Black Cube oziroma srečevanju z njenimi predstavniki vložili več tožb. Kot so sporočili na družbenem omrežju X, so zadevo predali odvetnikom, ki bodo zoper avtorje obtožb pripravili kazenske in odškodninske tožbe. 

Robert Golob in Luka Mesec naj nemudoma prekličeta neresnične in žaljive izjave, ki sta jih javno izrekla v obdobju od 16.3.2026 do 20.3.2026 in s katerimi sta grobo posegla v čast in dobro ime gospoda @JJansaSDS.

Več 👉 https://t.co/u6obYQJpKC pic.twitter.com/yBKy4C6SLk

— SDS (@strankaSDS) March 27, 2026

Je šlo za obveščevalno zaznavanje ali za konstrukcijo okoliščin?

»Ključno vprašanje pa ostaja: kdo je bil prvi vir informacije in kako je bila ta informacija podana. To bi lahko popolnoma spremenilo sliko,« je komentiral nekdanji policist in direktor Sove Andrej Rupnik, ki je ocenil, da je Sova delovala na način, ki bolj spominja na policijsko preiskavo kot pa na obveščevalno dejavnost. Opozoril je na poznano prakso, ko je policija sama ustvarila operativno informacijo preko tujine in jo nato uporabila kot podlago za sum kaznivega dejanja – pri obveščevalnih službah naj bi bil tak pristop še pogostejši.

Ne ve se torej, ali celotna zgodba morda ne temelji na realnem obveščevalnem zaznavanju, ampak na konstrukciji okoliščin. Po njegovih besedah je nekdo moral najprej pokazati na to podjetje, nato pa se je začelo preverjanje za nazaj. »Zato imamo danes zgolj podatke o datumih, letih, osebah in prenočitvah – kar je zelo malo,« je poudaril. Preiskovalno je Sovo spraševalo, ali je bil direktor morda podvržen kakšni pritiskom – odgovor pa so začuda dobili z Ukoma. »Direktor Sove ni bil in ni podvržen nikakršnim pritiskom. Delo opravlja v skladu s svojim mandatom in s strokovnimi načeli modernih obveščevalno-varnostnih služb,« so med drugim zapisali.

Ob vsem tem pa že skoraj pozabljamo, da so v začetku marca prišli v javnost tudi zvočni posnetki, v katerih večinoma Vesna Vuković govori z nekaterimi sogovorniki. Iz tajnih pogovorov nekdanje generalne sekretarke Gibanja Svoboda s poslanko Svobode Tamaro Vonta izhaja, da je bila Vukovićeva podrobno obveščena o podatkih, ki jih je zbirala parlamentarna preiskovalna komisija DZ, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank. Ti podatki so tajni, Vukovićeva pa ni bila pristojna za vpogled vanje.

V javnost je prišel tudi posnetek razprave z generalno sekretarko vlade Barbaro Kolenko Helbl, ki naj bi ji med drugim razlagala, »kje krade« infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Ta posnetek je bil pred nekaj dnevi izbrisan. Ali je bil naročnik teh posnetkov isti, ne vemo, vemo pa, da je bila reakcija podobna – z vsebino posnetkov se ne ukvarja praktično nihče.

Kot menijo nekateri, bi bili prvi posnetki lahko namenjeni tipanju terena oz. reakcije javnosti (in morda tudi institucij). Če je bil že vnaprej pripravljen spin oz. preusmerjanje pozornosti, so torej že prvi posnetki pokazali, da korupcija in druge malvarzacije vladajočih v naši državi niso najbolj pomembna tema. Janez Janša še vedno zmaga pred vsem ostalim.

So bili posnetki namenjeni rušenju oblasti, ali njeni rešitvi – Cui bono?

Kakor koli obrnemo, imamo še vedno več vprašanj kot odgovorov in ni izključeno, da bo tako tudi ostalo. A kot smo že opozorili – kadar je nekaj zelo očitno in praktično prinešeno na pladnju, je z veliko verjetnostjo namerno. Zato nam gotovo nekaj pove, če se vprašamo, kdo je imel največ od tega, da Izraelce vabi v Ljubljano in jih spravi na Trstenjakovo oz. poveže z Janezom Janšo.

Pri vsej zgodbi je zanimiv še en detajl – posnetki so bili narejeni precej pozno. Na Dunaju in v Londonu so (zadnje posnetke) snemali celo šele 5. marca, pet dni kasneje pa so se posnetki že začeli pojavljati. Če bi bil res poudarek na vsebini, bi operativci tvegali, da lahko ostanejo brez potrebnega materiala? Ali so bili 100 odstotno prepričani, da bodo pravočasno dobili prave stavke, ali pa jim je bilo za stavke precej vseeno – kar bi kazalo v smer, da je bila že na začetku najpomembnejša zgodba Janeza Janše v navezi z Izraelskimi vohuni.

Jasno je, da takšna zgodba jeziček na tehtnici prestavi v prid Svobodi – sploh, če se naracijo podkrepi še z očitkom izdaje države in sklicevanjem Sveta za nacionalno varnost. Iz tega bi sledil logičen zaključek, da je za operacijo stal nekdo, ki mu je bila v interesu Golobova zmaga. A zaenkrat lahko le ugibamo in si zamišljamo različne scenarije. Upajmo, da tega ne počne tudi Sova.