V nekaterih panogah aktivirali shemo skrajšanega delovnega časa

V številnih dejavnostih se posamezna podjetja že mesece soočajo z nižjo industrijsko proizvodnjo, manjšimi izvoznimi količinami in povečanim tveganjem selitve proizvodnje v tujino. Vlada je tako danes v nekaterih gospodarskih panogah aktivirala shemo subvencioniranega skrajšanega delovnega časa. Na GZS so že nekaj mesecev opozarjali vlado na zaostrene gospodarske razmere in pozivali k takojšnji aktivaciji ukrepa delnega povračila nadomestila skrajšanega delovnega časa – zato so odločitev vlade pozdravili. Hkrati vseeno obžalujejo, da v štirih skupinah dejavnostih ukrepa ne bodo imeli možnosti izkoristiti.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pozdravlja odločitev vlade o sprejemu sheme skrajšanega delovnega časa, saj gre za nujen ukrep za podjetja in zaposlene v dejavnostih, kjer se razmere na izvoznih trgih zaostrujejo. »Sprejeta rešitev bo prizadetim podjetjem in zaposlenim omogočila ohraniti delovna mesta do obdobja, ko se ciklično spet povečajo naročila, hkrati pa bo ublažila pritisk na trg dela v industrijah, ki jih najbolj bremenijo upad naročil in negotovi obeti na mednarodnih trgih,« je današnjo vladno odločitev komentirala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za delo Luka Mesec, shemo subvencioniranega skrajšanega delovnega časa predvideva zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas – DZ je zakon sprejel junija. Namen sheme je, da podjetja skrajšajo delovnik, s pomočjo subvencioniranja države pa lahko zaposleni obdržijo svoja delovna mesta oz. podjetjem ni treba odpuščati zaposlenih. Spomnimo, na GZS so že nekaj mesecev opozarjali vlado na zaostrene gospodarske razmere in pozivali k takojšnji aktivaciji ukrepa delnega povračila nadomestila skrajšanega delovnega časa v dejavnostih, ki so trenutno v najslabšem položaju. »Nepredvidljivost je eden od ključnih pogojev za aktivacijo sheme skrajšanega delovnega časa,« je prejšnji teden opozoril glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček, ki je ocenil, da so sedanje okoliščine nepredvidljive. 

Po Mesčevih besedah so na vladi določili, da bo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa veljalo v panogah proizvodnje oblačil, proizvodnje usnja in usnjenih izdelkov, proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov, proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov, proizvodnje (motornih) vozil, proizvodnje pohištva in na področju tiskarstva. Pri teh panogah so namreč zaznali, da se število naročil zmanjšuje. Mesec je ocenil, da je do upada naročil v zadnjem letu prišlo zaradi nekaterih okoliščin. Naštel je vojno v Ukrajini, napoved ameriških carin in usihajoče izvozne trge. Pod pogojem, da v podjetju vsaj 30 odstotkom delavcev ne morejo zagotavljati 90 odstotkov dela, bodo lahko v času od 5. decembra do 5. marca delu zaposlenih skrajšala delovni čas. Država bo za te zaposlene odobrila nadomestilo, in sicer v višini 60 odstotkov njihove izplačane bruto plače. Ta podjetja ne bodo smela odpuščati, iti v likvidacijo ali si izplačevati dobičkov in dividend.

»Današnja odločitev vlade bo podjetjem v opredeljenih dejavnostih pomagala zaščititi zaposlene, ohraniti delovna mesta in proizvodnje za čas do ponovne okrepitve gospodarske dejavnosti. Hkrati bo podjetjem omogočila, da ostajajo del dobaviteljskih verig,« so ocenili na GZS in ob tem dodali, da vseeno obžalujejo, da v štirih skupinah dejavnostih ukrepa ne bodo imeli možnosti koristiti.