V SDS in NSi opozarjajo na sistematično onemogočanje podeželskih volivk in volivcev

Na slovenskem podeželju je od plebiscita leta 1990 izginila praktično polovica vseh volišč, v mestnih okrajih pa le peščica. Gre za sistematično onemogočanje volilne pravice v okrajih, kjer se volitev zaradi odročnosti volišč in pomanjkanja javnega prevoza mnogi ne morejo udeležiti. Na drugi strani pa je dostop do volišč še kako dobro zagotovljen volivcem v urbanih okoljih, kjer je pogosto v prednosti tranzicijska levica, opozarjajo v SDS in NSi. Pristojne zato pozivajo k ohranitvi oziroma vrnitvi volišč tudi na podeželje. 

Predsednik SDS Janez Janša je na novinarski konferenci poudaril, da smo se o samostojni Sloveniji na plebiscitu leta 1990 odločali na 4.130 voliščih. Volilnih upravičencev je bilo takrat manj kot 1,4 milijona. Danes je v Sloveniji skoraj 1,7 milijona volilnih upravičencev, volišč pa je manj kot 3000, je opozoril.

Leta 1990 smo za samostojno Slovenijo odločali na 4.130 voliščih, takrat je bilo vseh volilnih upravičencev manj kot 1.400.000. Danes imamo v Sloveniji skoraj 1.700.000 volilnih upravičencev, volišč pa imamo manj kot 3.000‼️
Prav tako je bilo največ volišč ukinjenih na podeželju,… pic.twitter.com/tSsK6zSoLt

— Janez Janša (@JJansaSDS) December 11, 2025

Izginila že polovica volišč na podeželju

To pomeni, da možnost izvajanja ustavno zagotovljene volilne pravice ni enako dostopna tistemu, ki ima v Ljubljani volišče denimo 200 metrov od bivališča, in tistemu, ki ima v podeželskem okraju do volišča pet, deset ali še več kilometrov.

Ukinjanje volišč predvsem v podeželskih okrajih se je doslej dogajalo pod različnimi izgovori. Prvič se je to v večjem obsegu zgodilo v 90-ih letih, drugič leta 2011. Večina volišč, okoli 800, je bilo ukinjenih še pred tem letom, še okoli 400 pa pozneje, je navedel.

Kot je opozoril Janša, pa v ljubljanskih okrajih praktično ni bilo ukinjenih volišč ali pa je bilo ukinjenih oziroma združenih le nekaj, medtem ko je bila v podeželskih okrajih, še posebej tistih, v katerih levica dosega slabe rezultate, od leta 1990 ukinjena kar polovica volišč oziroma tretjina od leta 2011. »In to v glavnem na območjih, kjer tudi ni javnega prevoza,« je dejal predsednik SDS.

»Če ukinjajo volišča, naj jih v Ljubljani«

Ko ta podatek vzporejamo z volilno udeležbo na državnozborskih volitvah, se izkaže, da je v ljubljanskih okrajih ta velikokrat 20 odstotkov višja kot v podeželskih okrajih, še posebej v sedmi in osmi volilni enoti.

Kljub temu, da so v SDS na to opozarjali že pred zadnjimi volitvami, stvari niso šle na bolje, ampak po besedah Janše še na slabše. »In očitno se namerava po tej poti še nadaljevati,« je opomnil. Takšne tendence namreč vidi v nedavni izjavi informacijske pooblaščenke Jelene Virant Burnik, češ da na manjših voliščih ni zagotovljena tajnost glasovanja, in izjavi direktorja Državne volilne komisije Igorja Zorčiča, da Slovenija po skupnem številu volišč še vedno izstopa v primerjavi z drugimi državami.

Toda ta podatek po besedah Janše ne pove nič. Enakost volilne pravice mora biti zagotovljena znotraj države, če kdo smatra, da je volišč preveč glede na povprečje v Evrope, pa naj jih ukine v Ljubljani, predlaga prvak SDS. Tudi če bi se jih v prestolnici ukinilo polovico, bi volivci namreč še vedno imeli lažji dostop do njih kot v odročnejših krajih.

Enakost volilne pravice mora biti zagotovljena znotraj države.

Figa v žepu

Janša zato poziva vse odločevalce v okrajnih volilnih komisijah in na DVK, naj naredijo vse, da se volišča vrne na podeželje. Tudi če so manjša, je treba zagotoviti enakost volilne pravice. Dokler to ne bo zagotovljeno, po njegovih besedah zelo težko govorimo o poštenih volitvah.

Apelu se pridružujejo tudi v NSi, kjer po besedah njenega predsednika že dlje časa opozarjajo na demokratični deficit oziroma na erozijo demokracije. Pred vsakimi volitvami in referendumom se vrstijo pozivi k čim višji volilni udeležbi, a so ti s strani uradnih institucij mnogokrat izrečeni »s figo v žepu«.

Mnogim namreč z združevanjem volišč realno onemogočajo udeležbo, sploh v odročnejših krajih, kjer za razliko od Ljubljane, Maribora in drugih večjih mest ni javnega prevoza. »Slovenija ni le Ljubljana, ni le Maribor, Slovenija je tudi slovensko podeželje,« je poudaril. Vsak državljan ima enako pravico, da gre na volišče in voli.

Demokratični duh

Demokratične države bi morale po njegovih besedah v demokratičnem duhu stremeti k temu, da bi bilo volišč čim več. V primeru združevanja in ukinjanja volišč pa se dogaja ravno nasprotno: erozija demokracije. Tudi na ta način se očitno želi onemogočati glas slovenskega podeželja in zmago opozicije na volitvah.

Jernej Vrtovec je tudi ostale politične stranke pozval, naj se pridružijo k apelu za ohranitev oziroma povrnitev volišč na podeželju. Vsem bi namreč moralo biti v interesu, da bi ljudje imeli enakopravno možnost glasovanja.