Vera kot rešitev težav – primer srečanja Trumpa s papežem Frančiškom

In vendarle sta se srečala. Amerški Donald Trump z nemškim rodovnikom in s slovensko ženo ter rimski papež z argentinskimi koreninami, povezanimi s Slovenci.

Svetovni mediji so dogodku posvetili ogromno pozornosti, kar se za srečanje na tej ravni tudi spodobi. Tisti dan in naslednje dni smo lahko prebrali vse in še več o stisku roke, damskih oblekah, nasmeških, protokolu in še čem. Potem prileti »primer potica«, ki sploh ne potrebuje dodatnega komentiranja, saj nam je ta argentinski papež naredil takšno reklamo, ki je ne bi zmogle skupaj vse slovenske oglaševalske agencije.

Mnogi so v Trumpovem prvem potovanju prepoznali močno simbolično sporočilo; obiskal je namreč tri države, ki so svete za islam, judovstvo in krščanstvo.

Pomembne so korenine

O čem pa sta se sploh pogovarjala? Ena osrednjih tem pogovora je bila zaščita kristjanov na Bližnjem vzhodu in sploh vloga verstev v sodobni družbi. Američani se zavedajo, da verska pripadnost pomeni tudi istovetnost in če človek pozna svoje korenine, deluje in živi drugače, kot če jih ne. Zato so v Trumpovem prvem potovanju mnogi svetovni mediji prepoznali močno simbolično sporočilo; obiskal je namreč tri države, ki so svete za islam, judovstvo in krščanstvo.

In zadaj se je dogajalo tisto, kar so mediji spregledali ali se jim je zdelo manj zanimivo, vendar je ključnega pomena, da lahko razumemo širši kontekst. Ameriški predsednik Trump je eden prvih svetovnih voditeljev, ki je kmalu po izvolitvi uporabil v istem stavku besedi genocid in kristjani ter opozoril, da so danes kristjani najbolj preganjana verska skupnost. Gotovo je mislil na tiste v Iraku, Siriji in drugih bližnjevzhodnih državah, ki so zaradi svoje vere ob domove in življenje.

Istočasno, ko se je v Vatikanu dogajalo srečanje med papežem Frančiškom in predsednikom ZDA Trumpom, je v Washingtonu ameriški podpredsednik sprejel predstavnike krščanskih Cerkva iz Iraka in Sirije, da bi preučili ustrezne možnosti za stabilizacijo regije. Tak signal se mi zdi dober začetek, da najprej odstranimo mit konflikta med islamom in krščanstvom ter da bližnjevzhodni kristjani dobijo priložnost zaživeti normalno vsakdanje življenje kljub temu, da so na območju verska manjšina.

Morda se je Zahodni svet začel zavedati, da t. i. arabske pomladi in nasilen izvoz »naše« oblike demokracije v arabski svet ni nobena zgodba o uspehu.

Čas je za dialog s kristjani

Morda se je Zahodni svet začel zavedati, da t. i. arabske pomladi in nasilen izvoz »naše« oblike demokracije v arabski svet ni nobena zgodba o uspehu. Dovolj je, da pogledamo kaj se trenutno dogaja v Libiji.

Podpredsednik Pence je na pogovor sprejel kaldejskega, sirsko-pravoslavnega in sirsko-katoliškega patriarha, da poiščejo skupne rešitve, kako zaustaviti trpljenje mnogih kristjanov ter kako se učinkovito spopasti z Islamsko državo. Več kot očitno je, da bombe in tanki proti njim ne bodo zalegli, zato je potrebno iskati drugo pot. In ta druga pot je očitno dialog s kristjani.

Res pa je tudi, da danes postaja moderno biti nekakšen defensor fidei sodobnega časa. Poleg nove vloge američanov to želijo biti tudi Rusi z Vladimirjem Putinom na čelu, jordanski kralj Abdulah II. ter nekateri drugi evropski politiki.

Morda bo prišel čas, ko bodo države prepoznale številne prednosti, ki jih imajo, če so bolj laične in manj laicistične ter da se ljudje dobro počutijo, če je njihova/naša vera dobrodošla in ne le tolerirana po sili razmer.