[Video] Aljuš Pertinač: Tina Gaber se obnaša kot prva dama ZDA (Odmev tedna, 5. 9. 2025)

Tokrat je v podcastu Odmev tedna Vida Petrovčič gostila Aljuša Pertinača. Pogovarjala sta se o vseh aktualnih temah, ocenila sta tudi dogajanje na Blejskem strateškem forumu. »Do zdaj smo večinoma imeli politiko, ki je razumela nacionalni interes kot svoj strankarski interes, ta hip pa imamo politiko, ki nacionalni interes razume kot svoj privatni interes,« je med drugim ocenil Pertinač.

Podcast sta sogovornika otvorila s pogovorom o Blejskem strateškem forumu (BSF), kjer je predsednica Republike Nataša Pirc Musar, podobno kot že prej v Evropskem parlamentu, v svojem govoru izraelsko politiko označila za genocidno. Govor ni požel aplavza gostov iz prve vrste, ploskal ni niti nekdanji predsednik Borut Pahor niti hrvaški premier Andrej Plenković – slednji je celo gledal v telefon.

Voditeljico je zanimalo, ali je Palestina res naša osrednja tema in kam nas to pelje. Pertinač je pojasnil, da je na zadevo treba gledati z več vidikov. Se pa po njegovih besedah vsekakor kaže brezciljnost Golobove vlade, ki se zaletava v odprta vrata. »Vrtijo se v krogu, da se jim že pošteno vrti v glavi,« je dodal in pojasnil, da bi predsednica republike morala usmerjati in ustavljati vrtenje, vendar pa bi tudi sama rada imela zabavo. Opozoril je, da je precej neugodno, če na dogodek povabiš najvišje predstavnike držav, potem pa jih postaviš v položaj oz. prisiliš v to, da ne ploskajo govoru predsednice.

Prav nič čudno ni, da je bilo Plenkoviću nelagodno; po Pertinačevih besedah bi se človek mirno lahko našel v sintagmi, da nekateri politiki podpirajo genocidno politiko Izraela. Glede tega je Pirc Musarjevi dal poduk že Borut Pahor – dokler o tem poteka postopek na sodišču, se ni dobro izjasnjevati o tem, ali gre za genocid ali ne. Sploh pa ne na ta način, da povabiš ljudi in jim na odru bereš levite, kar je neokusno.

Z voditeljico sta se strinjala, da je veliko vprašanje, ali se bodo naslednjič še želeli udeležiti Blejskega foruma. Že letos je udeležba odsevala zgovoren naslov foruma »Pobegli svet«.

Aleksandra Vučiča, ki je bil v tem času v Pekingu, so vprašali, zakaj ni šel na Bled. Odgovoril je, da so tja povabili »blokaderje«, torej tiste, ki blokirajo vstop Srbije v EU, in dodal, naj se kar z njimi pogovarjajo.

Pertinač je spomnil, da je BSF nastal kot iniciativa Slovenije in Hrvaške, ki sta ocenili, da je v strateškem nacionalnem interesu, da se ostale države Balkana čim prej pridružijo EU. Vendar pa vsem svetovnim silam to ne ustreza, predvsem ZDA, ki skuša ustavljati ta proces – del odsotnosti gostov lahko po njegovih besedah pripišemo tudi temu. Vendar pa je treba zraven prišteti tudi brezciljno in kaotično zunanjo politiko Slovenije. Pri slovenski zunanji politiki je namreč problem tudi to, da se menja praktično z vsakim mandatom, ali pa tudi med njim. »Ne le kozmetično, tudi za 180 stopinj,« je dejal Pertinač.

Do zdaj smo večinoma imeli politiko, ki je razumela nacionalni interes kot svoj strankarski interes. Ta hip pa imamo politiko, ki nacionalni interes razume kot svoj privatni interes – kar je pomembno meni, je pomembno za Slovenijo. Po Pertinačevi oceni so nedorasli svoji vlogi in drvijo iz napake v napako. »Funkcija ne naredi človeka – človek naredi funkcijo,« je bil jasen Pertinač, ki je spomnil na Kučanovo napoved, da bo Pirc Musarjeva vrnila ugled funkciji. A po njegovi oceni počne ravno obratno, pospešeno ga zapravlja. Pertinač je še dodal, da je neugodno, da imamo istočasno na treh najpomembnejših funkcijah ljudi, za katere se zdi, da se prav trudijo zapravljati ugled. S tem je seveda ciljal še na Roberta Goloba in Urško Klakočar Zupančič.

Kakšna smer bi bila prava za našo zunanjo politiko? Po Pertinačevih besedah bi morali doseči nacionalni konsenz, začeti z najširšim skupnim imenovalcem – to je gotovo članstvo v EU in članstvo v Natu, mir in stabilnost v regiji – kar pa pomeni članstvo vseh držav zahodnega Balkana. Znotraj mednarodnih tokov bi morali zapluti v mirne vode. »Smo pa kot kokoš brez glave, ki je padla v vodo,« je bil slikovit Pertinač.

Moderatorka podcasta je spomnila, da se nam obeta kar nekaj referendumov. »Če imamo brezciljno oblast, ki deluje v interesu ozke skupine ljudi, torej v interesu samih sebe in najbolj zvestih prisklednikov, se ostala trpeča večina samoorganizira in poskuša preko referendumskih iniciativ državo utiriti, jo spraviti v red,« je komentiral Pertinač in ocenil, da se z referendumi tega ne da doseči, izjema je bil le plebiscit. Edini pravi referendum so po njegovem mnenju volitve. »Moramo si prizadevati da izvolimo oblast, ki bo zastopala nas, ne pa svoje privatne interese,« je poudaril.

»Če imamo brezciljno oblast, ki deluje v interesu ozke skupine ljudi, torej v interesu samih sebe in najbolj zvestih prisklednikov, se ostala trpeča večina samoorganizira in poskuša preko referendumskih iniciativ državo utiriti, jo spraviti v red,«

Sogovornika sta se v nadaljevanju pogovarjala še o generalni direktorici Nataliji Gorščak. Na javni RTV naj bi namreč najeli računovodsko podjetje, ki bo pripravilo program prestrukturiranja. Menda za 35 tisoč evrov. Ob tem pa bo Gorščakova še svetovalka za moldavsko javno televizijo, in sicer prav za področje prestrukturiranja. Po Pertinačevih besedah se moramo v Sloveniji znebiti občutka, da moramo tistega, ki je najglasnejši pred institucijo, dati na vrh te institucije. Podobno se dogaja tudi v zdravstvu, pa vidimo da se ne obnese. »Tudi kokošje farme ne more voditi petelin, ki zjutraj najbolj glasno kikirika,« je dejal Pertinač.

Pertinač je med drugim komentiral tudi nastajanje novih strank, kot je na primer katoliška narodna stranka Straža. Poleg tega se marsikaj dogaja tudi že v obstoječih strankah – Alenka Orel, ki je bila del gibanja Glas upokojencev, tudi ustanavlja svojo stranko. Kaj se dogaja na desni, so podlegli antijanša virusu? »Vsi potniki na avtobusu imajo občutek, da bi bili boljši šofer od tistega, ki vozi,« je ocenil Pertinač in dodal, da prihaja do kolobarjenja, vsak malo poprime za volan. To je problem tudi na levici, ampak tam se vsaj pred volitvami poenotijo, ker se bojijo, da bi izgubili svoj hegemonski položaj. »Pogrešam aktivnejšo vlogo rimskokatoliške Cerkve v družbenem življenju. So vprašanja, ki so za katoliško občestvo pomembna, pa se Cerkev ne oglaša,« je med drugim še komentiral Pertinač.

Pogovor ni mogel mimo »poroke leta«. Pertinač je za Tino Gaber ocenil, da se obnaša kot prva dama ZDA. Pogovarjala sta se tudi o Youtuberju, ki je v Cankarjevi rojstni hiši sramotil slovensko kulturno dediščino. Pertinač je dejal, da se ne gre čuditi, da se nekdo, ki mu je Srbija tako ali drugače blizu, pri nas počuti tako močno, da se lahko norčuje iz kulturne dediščine. Pojasnil je tudi, zakaj tako meni.

Ker sta bila sogovornika ravno pri balkanizaciji, sta se dotaknila tudi fazaniranja in dejstva, da na Čopovi hodimo po slovenski himni. Nikakor nista mogla mimo dogajanja s helikopterji – tako glede javnega naročila, kot vožnje Nataše Pirc Musar. Glede proračunskega primanjkljaja je Pertinač opozoril, da se je treba zavedati, da državo vodijo ljudje, ki trošijo naš denar, ker ni njihov.

Nato je na vrsto prišla še medijska zakonodaja, saj so pred kratkim poslanci sprejeli nov zakon o medijih. »Država bo financirala tajkunske lastnike medijev, ki medije rabijo za izčrpavanje ali pa so jih spravili v slab finančni položaj z zmotno poslovno politiko ali pa jih imajo kot sredstvo pritiska, da jim zagotavljajo vpliv na politiko in pridobivanje poslov,« je napovedal Pertinač. Ne bo šlo za medijsko svobodo, ne bo šlo za pluralizem, niti za plače »nikogaršnjih hlapcev«. »Bodo pa zaslužili lastniki teh medijev, kot je rekel že Verčič – pomagali bodo svojim in nagajali drugim,« sta se strinjala sogovornika.

Pred koncem podcasta pa je Petrovčičeva spomnila še na cenzuro, do katere je nedavno prišlo. Za USA Today je namreč dr. Aleš Štrancar podal svoje mnenje, za objavo pa je tudi plačal. Med drugim je povedal, da je podjetniška svoboda v zadnjih letih hitro upadla, poleg tega je navedel vse davke in prispevke, ki jih je naložila Golobova vlada, povedal pa je tudi, da neodvisni mediji v Sloveniji praktično ne obstajajo. Presenetljivo – ali pa tudi ne – so njegovo plačano mnenje mirno cenzurirali in ga niso objavili. Pertinač je ocenil, da poteza spominja na medijsko cenzuro prejšnjega režima – le da je sedaj še slabše, saj moraš za cenzuro še plačati. »Živimo pač v kapitalizmu, človek plača, da lahko pove svoje mnenje, oni denar vzamejo, mnenje pa cenzurirajo,« je dejal in dodal, da je Štrancar edini lastnik, ki v svojih medijih ne cenzurira vsebine – pa tudi če se z njo ne strinja. Bo Aleš Štrancar postal predsednik vlade? Oglejte si podcast.