[Video] Dr. Andrej in dr. Verena Perko: Na univerzi so mladi, ki se ne znajo izražati (Odmev tedna, 18. 9. 2026)

V Odmevu tedna sta bila tokrat gosta psiholog dr. Andrej Perko in arheologinja ter strokovnjakinja za kulturno dediščino ddr. Verena Perko. Pogovor je vodil Luka Svetina.

Odmevna je bila Janševa izjava, da je javni sektor prevelik, zato je v interesu prenesti vsaj 50 tisoč zaposlenih v gospodarski sektor. Poudaril je tudi, da je to treba storiti postopoma, pogoj pa je, da nihče ne bo ostal brez zaposlitve. Na družbenih omrežjih Gibanja Svobode pa se je pojavila objava: »Janez Janša bo odpuščal, koliko ljudi bo odpustil?«. Dr. Andrej Perko potezo označi za povzetek načina delovanja vseh štirih let na oblasti. Kampanja Svobode temelji na ideologiji, ne pa na konkretnem političnem planu, svoja stališča pa brani z lažmi ali polresnicami, kot je ta.

Dodaja še, da je težava Slovenije v njeni majhnosti. Nimamo namreč dovolj velike kritične mase ljudi, kot jo ima recimo Nemčija. Ker nas je tako malo, je določena prevladujoča ideologija, ki ostaja še od prejšnjega sistema, tako prepletena v naš narod, da ne daje priložnosti drugim političnim opcijam za prevzem oblasti in mirno vladanje.

Težava Slovenije je v njeni majhnosti.

Ddr. Verena Perko razkroj politične kulture poveže z dolgoletnim enoumjem po drugi svetovni vojni, pomanjkanjem vzgoje za dialog in majhnostjo dvomilijonske družbe, ki se je po odpiranju v devetdesetih znova zaprla. Tranzicija ni bila dokončana; prevladuje kultura nedialoga, kjer je drugačno mnenje nezaželeno. Gre za boj za moč, ne za argumente. Spomni se podobne medijske obdelave Andreja Bajuka. 

Ddr. Verena opozarja, da Slovenci neradi izstopamo iz množice, zato ji raje sledimo. Osredotočamo se na lastno blaginjo, ne brigamo pa se za druge. Poudari, da se vsi zavedamo, da imamo težavo z javnim sektorjem, nihče pa si seveda ne želi stopiti iz cone udobja in iskati službo drugje, čeprav je to tisto kar naš narod trenutno potrebuje.

Kampanja za interventni zakon je prikazana kot primer čustvene manipulacije: koalicija govori o razvoju in razbremenitvi, nasprotniki pa ves zakon reducirajo na »zakon za bogate« zaradi socialne kapice. Perko opozarja na slovensko fovšijo (»naj sosedovi kravi crkneta; dve«) in zgodovinske primere (Arhar, Virant). Majhnost naroda pomeni pomanjkanje kritične mase in prepletenost z denarjem ter starimi kadri. Družba se ni zares spremenila, le obraz si je nadela; ideološke mašine (šolstvo, mediji) vzgajajo v eni smeri.

Komentatorka stremi k medijski pluralnosti, ne pa, da imamo edini javni medij očitno pristranski, plačujemo pa ga pod »prisilo«. Njen soprog meni, da bi bilo dobro ukiniti RTV prispevek, saj bi se televizija potem lahko preživela le s kakovostnim nepristranskim poročanjem. 

Ddr. Verena se zaveda težav šolstva – premalo učiteljev in nenazadnje tudi otrok. Govorni kod med mladimi je zelo oslabljen, manjka sposobnost kritičnega razmišljanja, zato se strinja, da šolski sistem potrebuje reformo, a vseeno meni, da so takšne velike spremembe kot je ukinitev devetletke, lahko tvegane.

Govorni kod med mladimi je zelo oslabljen, manjka sposobnost kritičnega razmišljanja. 

Opozori, da imamo veliko dobrih privatnih šol, ki vzgajajo v skladu z določenimi načeli in otroka izobrazijo širše ter ga pripravijo na življenje, a niso financirane kot javno šolstvo.

Ob vse bolj očitnem trendu mladih, da se obračajo na desno in postajajo konservativni, Perko dogajanje povzame: »Ko nihalo zaniha v eno smer, zaniha tudi v drugo«. Mladi so spoznali dekadentnost družbe, ki se razvija na podlagi novih ekstremnih ideologij, in razvili nekakšen odpor.

Ob prazniku vrnitve Primorske Verena Perko kot Primorka poudari hrepenenje po jeziku, kulturi in vrnitvi domov, ne priključitvi. Levi diskurz zamenjave imena vidi kot poskus obvladovanja jezika in izključevanja. Meja med legitimnim pogledom na preteklost in zlorabo je ozka, ker je vsaka interpretacija subjektivna. Potrebna sta pluralnost in kulturni dialog, ki ju skoraj ni.

Andrej Perko meni, da se narod težko znebi starih zamer, dokler jih politika uporablja za oblast. Duhovna rana pobojev ostaja; brez sprave narod ne more zaživeti s polnimi pljuči. Šolstvo je ključno, ker oblikuje bodoče volivce. 

Perkova opozarja, da ob vsem, kar nas glede Evrope skrbi, kot recimo gospodarstvo in varnost, pozabljamo na kulturo. Poudari, da je Evropa zrastla iz krščanskih korenin in antike, skupaj z njenimi ideali in moralnimi načeli. Dodaja, da k vračanju k tem koreninam lahko največ pripomoremo sami, saj družbo gradijo posamezniki, ki dajo barvo celotni sliki.

Vabljeni k ogledu zanimivega pogovora, ki dogajanje pri nas predstavi z bolj kulturne, družbene in psihološke plati.