[Video] Dr. Andreja Valič Zver: »Generacijo sužnjev je težko spremeniti v pokončne avtonomne ljudi« (Vroča tema, 11. 1. 2026)

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK

V oddaji Vroča tema smo se pogovarjali z dr. Andrejo Valič Zver, direktorico Inštituta dr. Jožeta Pučnika. Govorili smo o Dražgošah in laži, ki jo leva stran načrtno goji, pa o poteku osamosvajanja, spravi in posledicah povojnih pobojev, o vlogi Jožeta Pučnika ter tudi Tita in Kučana. Mineva namreč 35 let od osamosvojitve Slovenije, zato je pogovor tekel tudi na to temo. Izognili s nista niti migrantom in prebujenski ideologiji. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

Sogovornica pripoveduje o pisanju doktorata na temo osamosvojitve, ki z dokazi opredeli stranko Demos kot ključnega akterja pri osamosvajanju in demokratizaciji. Ker pa je doktorat pisala na FDV-ju, so ga zaradi domnevno premajhne vloge Kučana kot enega izmed akterjev, ki naj bi prav tako pripomogel k osamosvojitvi, zavrnili. Doktorat je potem na lastne stroške prenesla na Mariborsko Univerzo in tam tudi doktorirala. 

Proces lustracije pri nas primerja z državami, kot so Poljska, Češka in Nemčija ter izpostavi, da so v vseh teh državah bili ljudje, ki so v času režima imeli kakršen koli vpliv in s svojim delom kratili človekove pravice, odstavljeni s svojih funkcij. Po državah pa obstaja infrastruktura in ustanove, ki dovoljujejo dostop do arhivov ter opominjajo na uničevalnost bivšega režima. Pri nas pa je veliko podobnih ljudi še vedno na pomembnih položajih, bivšega sistema pa se javno ne opredeljuje kot uničevalnega, na njegove napake pa se pozablja.

Dr. Jožeta Pučnika označi za močno gonilno silo proti totalitarnemu sistemu pri nas, ki je tudi sam veliko pretrpel. Bil je namreč dvakrat zaprt, pretepen in s strani partije onemogočen pri veliko projektih. Meni, da se danes premalo Slovencev zaveda teže njegove vloge pri osamosvojitvi, v njegov spomin pa je posvečenih premalo obeležij.

Zaveda se pomembnosti spominske krajine, saj ta simbolizira totalitarno oblast in njene zločine. Meni, da to družbo zavira pri prehodu v demokracijo ter pri popolni lustraciji. 

Tita označi za diktatorja, ki je s pomočjo Sovjetske zveze vojno izkoristil za izvedbo revolucije. »Čistili so med vojno, čistili so po vojni, in če berete komentarje na socialnih omrežjih, bi razni odrastki čistili še danes.« 

Govora je bilo tudi o prostozidarjih in teorijah o tem, kolikšno moč in vpliv dejansko imajo tudi na današnje dogajanje v svetu.

Obsodi prikrivanje ozadja obeležij pod pretvezo raznih pohodov, kot je na primer pohod ob žici, saj tako na tovrstne dogodke pridejo vrtci, šole, kar jim nekako po tiho indoktrinira zveličaven spomin na totalitarno državo. 

Našteje številne partijce, ki so zagrešili hude zločine, med drugim je govora o zločinu nad zakoncema Hribar, in niso bili nikoli javno obsojeni ali kaznovani za svoje zločine. Ostali so namreč v raznih postopkih, ki se nikoli niso zaključili in v tem vidi problem, saj je sprava tako nemogoča. 

Dr. Andreja Valič Zver pove, da se svet nekako premika v smer demokracije in nekako počasi zavrača prebujensko (woke) ideologijo. V vsem tem vidi upanje, da bomo tudi Slovenci odvrgli okove starega režima, ki nas teži. 

Poplavo migracij, ki je preplavila Evropo, vidi kot podel načrt »zamenjave prebivalstva«, ki še zdaleč ni končan, a meni, da je stopnja zavedanja posledic, ki so nam jih prej nekako poskušali prikrivati, kljub vsemu vedno višja in s tem tudi možnost, da se kritično odzovemo. 

Kot enega izmed načinov, s katerim bi lahko dosegli pravico pri svojcih žrtev povojnih pobojev, predlaga možnost, da svojci prijavijo osebo kot pogrešano, kar bi potem lahko reševali na evropskem sodišču, a se zaveda bolečin in trpljenja, ki bi jih svojci morali prestati skozi te postopke, saj bi s tem odprli stare rane. Vse to v duhu prizadevanja, da so žrtve primerno spoštljivo obravnavane, imajo svoj grob, mrliški list, na katerem je zapisan tudi razlog za smrt ter da so krivci javno razkriti. Le tako bi lahko naredili prvi korak k spravi in zgladili razkol, ki kazi naš narod.

Vabljeni k ogledu celotnega pogovora, ki ga ni vredno zamuditi. 

Izbrano za naročnike
Terminologija, ki podaljšuje mitologijo (1. del): Besede za zameglitev, ne za razjasnitev naše preteklosti
Praznovanje novega leta v znamenju fig in svobode – nekoč in danes
2026: leto volitev, olimpijskih izzivov in Škofjeloškega pasijona
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

[Video] Tomaž Štih: Če bi socialistom dal v varstvo puščavo, bi tam začelo zmanjkovati peska (Odmev leta, 31. 12. 2025)
  • 31. 12. 2025
[Video] Bojan Požar: Goloba politični botri komaj še prenašajo (Vroča tema, 21. 1. 2026)
  • 21. 01. 2026
[Video] Dr. Jože Možina: Povišanje plač – tortica danes, račun pa jutri (Odmev tedna, 23. 1. 2026)
  • 23. 01. 2026