[Video] Dr. Jože Možina, dr. Žiga Turk: Treba je narediti konec tej histeriji (Odmev tedna, 9. 10. 2026)

V novi oddaji Odmev tedna sta bila naša gosta dr. Jože Možina ter dr. Žiga Turk. Oddaja se osredotoča na nedeljski posvetovalni referendum in na širše politično ozračje. Gosta se strinjata, da je protikampanja za referendume precej umazana, saj temelji na lažeh in zavajanju. Turk kot najbolj očiten primer izpostavi kampanjo proti politični policiji – kot opozicija predstavlja kampanjo za parlamentarno preiskovalno komisijo.

Gosta opozarjata na stopnjevanje histerije, ki sega tudi na RTV Slovenija. Informativne oddaje in soočenja so usmerjena, hiša pa kontaminirana s plakati in pozivi k podpisom. Gre za tri posvetovalne referendume, ne za usodna vprašanj. Možino fascinira mobilizacija tako civilne družbe, ki jo razume kot pomožne sile, vojsko na vpoklic, financirano v času prejšnje vlade. Referendum vidi tudi kot izbiro za ali proti nevladnim organizacijam, ki navzven nastopajo kot civilna družba, dejansko pa služijo levi in skrajno levi opciji. Ljudje, ki živijo od svojega dela, bodo po njegovem glasovali za referendum prav zaradi tega.

Turk se strinja, da je kampanja umazana in da RTV deluje kot udeleženec. Histerijo razlaga z navado dela političnega pola, da je oblast; alternacija oblasti, temelj demokracije, pri nas ni vzpostavljena. Oblast imajo predvsem stranke dediščine socializma, desne vlade so izjema, nasprotovanje pa od mandata 2004–2008 naprej narašča. Serijski referendumi in vloge na Ustavno sodišče so legalni, ne pa legitimni ali demokratični. Namesto argumentov o štirih vprašanjih se v javnost mečejo puhlice, denimo o politični policiji, ki nima zveze z zakonom o parlamentarni preiskavi. Mediji, ki jih po Turkovem mnenju v veliki meri kontrolira ta pol, to primejo. Ulico opisuje kot rdeče gardiste, ki opravljajo umazano delo za dediče socializma.

Dr. Možina, ki je na RTV zaposlen že vrsto let, kritizira aktivistično politiko, ki jo vodi naš javni medij. Izpostavi izbor gostov, ki jih vabijo v svoje oddaje in soočenja, za katere je očitno in javno razvidno, da so zavezani določeni politični opciji. Ne moti ga pluralnost, ki jo prinašajo gostje različnih političnih prepričanj, moti pa ga, ko te pluralnosti sploh več ni, saj ima glas le ena stran, kar ljudem vzame možnost ustvarjanja lastnega pogleda na podlagi argumentov predstavljenih iz več strani. Turk meni, da je glas za ukinitev prispevka sporočilo RTV, da je v tej medijski hiši potrebna sprememba. Želi si, da bi javni medij spet odlikovale vrednote, kot so resnicoljubnost, nepristranskost, strokovnost.

Možina spomni na afero s Svetlano Makarovič, ko mu lastna medijska hiša ni odobrila pravnega varstva. V teh dneh pa je javnost razburil posnetek intervjuja novinarke s Svetlano Makarovič, kjer gospa novinarko prekine z »Bodi tiho, ker si neumna.« O javnemu blatenju novinarja RTV – Jožeta Možine, ta niti ni naredila korektnega prispevka ali javno obsodila besed Svetlane Makarovič, ki je kot posrednika njenega sporočila v deklamaciji zlorabila tudi mladoletnega fanta, ki je besedilo javno prebral na shodu.

Maraton Inštituta 8. marec voditelj imenuje kaviar-ideologijo: polni denarja, a prezirajo uspešne podjetnike. Turk omeni, da ima Nika Kovač podjetje in dobiček, Možina pa, da so ti ljudje že od prej privilegirani: Muki zaposlen na Inštitutu za novejšo zgodovino, Kovač nekoč v Pionirski knjižnici. Kampanja je propaganda brez argumentov, podobna boljševizaciji diskurza, z odkrito lažjo, hkrati pa z govorom proti sovražnemu govoru.

O politični policiji Možina pripominja, da se proti njej oglašajo tudi Kučan, nekoč na vrhu Udbe, in Danilo Türk. Zgodba je zlagana: gre za parlamentarno preiskavo in ščitenje Roberta Goloba, za katerega še ni nadomestka, ter za Gen-I, kjer naj bi odtekali milijoni. Poudarja tudi dvojna merila: napačno fotografijo Janše so preverili, romunskega računa Goloba pa po petih letih ne. Udba je delovala do pomladi 1990; socialni inženiring je elito z udbovskimi metodami potisnil v pravosodje in šolstvo.

Turk poziva povprečnega volivca na volišča, sicer bodo vodili skrajneži; treba je umiriti odtegnitveni sindrom oblasti in dati vladi možnost, da uresniči načrte. Spominja se svojega ministrovanja, ko je bila rdeča cunja združitev resorjev; takrat mobilizacija ni bila tako organizirana in financirana. Danes v Ljubljani vidi profesionalne nevladnike, katerih naloga je braniti dediščino socializma.

Novembrski referendum o omnibusu oziroma razvojnem zakonu Turk šteje za nelegitimnega, ker kampanja govori o davkih in pomoči bogatim, o čemer referenduma ne bi smelo biti; Ustavno sodišče bi moralo davčni del izločiti. Če bi zakon padel, vlada eno leto ne bi smela popravljati davkov, o katerih referendum sploh ne bi smel teči. Namen je preprečiti vladanje. Možina dodaja, da je histerija močna in drago plačana, ter upa, da se bodo aktivisti napajali od podpornikov, ne iz državnih sredstev. Matjaž Han priznava dobre rešitve, a jih ne bodo podprli; pomladna stran je v opoziciji razvojne zakone podpirala, nasprotnih primerov skoraj ni.

Turk zagovarja možnost izbire in sistem konkurenčnih šolskih ustanov, ki se za svoj položaj borijo s kvalitetno storitvijo. Šolstvo, ki ne ponuja te raznolikosti in možnosti izbire, četudi je brezplačno, nam ne bo proizvedlo vrhunskega kadra v prihodnosti.

Možina meni, da obstoj volitev in demokratičnih institucij sam po sebi še ni zadosten dokaz zdrave demokracije. Pomembno je predvsem to, da lahko oblast dejansko zamenja politična alternativa. Slovenijo kritizira zaradi dolgotrajne prevlade levo usmerjenih političnih struktur, ki naj bi jih občasno prekinile le desnosredinske vlade. Kot primer navede Madžarsko, kjer meni, da je pomembno, da je Viktor Orbán izgubil volitve in priznal poraz.

Poleg tega opozori tudi na osnovno človekovo pravico, ki je pravica do spodobnega pokopa. Ljubljanskega župana primerja s Kreonom iz Antigone, saj ne dovoli pokopa na ljubljanskih Žalah. Poudari, da tukaj ni naših ali vaših, so le ljudje in tako jih moramo tudi videti. Meni, da bi enako morali gledati tudi na dogajanje v svetu. Žrtve so ugasla življenja, ki so enakovredna, ne glede na stran, ki ji pripadajo.

V zaključku oddaje voditelj omeni dva razprodana koncerta Modrijanov v Stožicah in to, da mladi na veselicah znajo slovenska besedila. Turk in Možina to bereta kot znak normalne Slovenije, ki mora v nedeljo na volišča: narodnozabavna glasba je pri mladih postala vrednota, povezana s proslovenskim in sožitnim okvirom. 

Vabljeni k ogledu celotnega pogovora, ki se ukvarja predvsem z vsebino referendumov, ki so razpisani za nedeljo, obenem pa poudari pomen lastne presoje.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike