[Video] Dr. Milan Krek: Te mlade smo vzgajali mi; niso padli z neba (Odmev tedna, 23. 10. 2026)
Na Spotify:
Nekdanji direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dr. Milan Krek je po dolgem času sedel v studio. Pogovor je segel od aktualnih nemirov v Franciji in Italiji do slovenskega parlamenta, stiske slovenskih kmetov in skrhanega zdravstva. Spregovoril je tudi o pritiskih med epidemijo covida, ki so ga popolnoma izmučili. Ko ga je voditelj vprašal, kako je take pritiske občutil na lastni koži, je bil na robu solza.
Smrtne grožnje, gnojnica pod vrati in slovo od družine pred odhodom v službo
Krek je NIJZ vodil od leta 2020 do 2022. Po njegovih besedah je njegovo zamenjavo zahteval tedanji premier Robert Golob, čeprav so inštitut v Evropski uniji cenili in spraševali za izkušnje. Epidemije se spominja kot časa, ko se država kljub okoli 56 mrtvim na dan ni znala združiti. Del politične levice je po njegovem epidemijo izkoriščal za boj proti Janezu Janši, zaveznika pa je našel v predsedniku republike Borutu Pahorju.
Prejel je najmanj deset smrtnih groženj, po državi pa so krožili letaki z nagrado za tistega, ki bi ga ubil. Ko je med protesti na Prešernovem trgu stopil k oknu, ga je poklicala varnostna služba in mu naročila, naj se takoj umakne, če hoče preživeti.
Zjutraj smo se v družini poslovili kot za vedno, ker nisem vedel, ali se bom vrnil živ.
Še dve ali tri leta po epidemiji je doživljal napade na bencinskih črpalkah in v trgovinah. Varnega se je počutil samo doma, v službi in na njegovi njivi, veliko pa je pretrpela tudi njegova družina. Ljudje morda mislijo, da je pozabil, a iskreno pravi, da ni.
Ob vprašanju o diskreditacijah v politiki je Krek obstal in težko nadaljeval. Po vprašanju, ali vzorec afer, očitkov in diskreditacij pozna z lastne kože, je Krek odgovoril, da je nanj »zelo alergičen«, nato pa povedal, da ne more govoriti naprej, ker je to zanj preveč čustveno in pretežko. Pogovor se je za trenutek ustavil, saj je bil na robu solza. Da se je izvlekel iz osebne krize, mu je pomagala njegova zemlja v slovenski Istri.
Nemire v Franciji in Italiji razlaga z neoliberalnim sistemom in napakami vzgoje
Voditelj je opisal več sto tisoč protestnikov na francoskih ulicah, požgano mestno hišo v Limogesu in napetosti v Milanu. Krek v tem vidi upor generacije, ki je ostala brez stanovanj in služb, vzrok pa išče v neoliberalnem sistemu, kjer je glavni cilj dobiček. Nasilje po njegovem izkoriščajo posamezniki z maskami, ki sami ne bi šli v boj. Palestinske zastave niso cilj mladih, ti si želijo predvsem boljšega življenja. Pred iskanjem krivcev med tujci opozarja, ker se jeza rada preusmeri na tistega, ki ni naš. Pove: »To mladino smo vzgajali mi, očetje, matere, šole.«
Podobno razmišlja o grožnjah s posilstvi v Cremoni, ki so se širile prek družbenih omrežij: iskati je treba vzroke, ne le storilca. Lastnike omrežij po njegovem žene dobiček in ko Meta plača milijarde kazni, na koncu plačamo vsi.
Zgled državnega zbora
Na ljubljanskem shodu pričakuje najprej skupino dobronamernih mladih, če se stvar razširi, pa se jim bodo pridružili tisti, ki priložnost izkoristijo za nemir. »Če imate nasilje v parlamentu, se ne čudite, če ga boste imeli na ulici«, pove dr. Milan Krek
Izjavo kandidata za poslanca Slavka Mohariča, ki je sporočil, da v državni zbor ne gre, ker tam ne more delati konstruktivno in da gre za cirkus, imenuje za enega najpomembnejših signalov, hujše pa se mu zdi, da se nihče ni konkretno odzval. Poslance bi po njegovem morali za en dan zapreti, da razčistijo medsebojne odnose, sicer pa parlament razpustiti. Politiko primerja z odvisnostjo, ker »nagrajevalni center« v možganih išče nagrado.
Kmetje so pod stresom zaradi birokracije, suše in predpisov
Voditelj je navedel raziskavo projekta Polja moči med letoma 2022 in 2024 na tisoč kmetih: 64 odstotkov jih omenja čezmeren stres, 38 odstotkov izgorelost, vendar le med anketiranimi. Krek pravi, da mladih kmetov skoraj ni, zaraščeno zemljo pa nekateri mulčijo, da se iz zraka vidi obdelava. Sam je moral poročati celo o številu oljk. Ko pridejo kmetje z gnojem pred parlament, mora biti po njegovem zelo hudo.
Zdravstvo naj skrbi za zdravje, ne za čakalne vrste
O čakalnih vrstah Krek pravi, da mora biti v središču zdravje in ne bolnik. Plačniki nimajo vpliva na zavarovalnico, ki po njegovem slabo gospodari. Sam je delal po 16 ur, več noči zapored, saj je zdravništvo poslanstvo, ne posel. Rešitev vidi v manjšem vnosu v sistem, torej v bolj zdravih ljudeh, ne v dodatnih zdravnikih.
Ne za bolezen, za zdravje. Ne za čakalne dobe, za zdravje.
O korupciji v Sloveniji pravi, da je odločitev v človeku samem: ko je kot direktor iskal vodjo financ, je sam izbral komisijo. Zgodilo se je, da pri naslednjem razpisu klicev, prošenj in ponudb čudežno ni bilo več. Slovenijo bi začel zdraviti pri glavi, v parlamentu. »Krivi smo mi, ki tukaj živimo,« je še dejal. Prisluhnite celotnemu Odmevu tedna.
3 komentarjev
helena_3
Se popolnoma strinjam z vsem, kar je napisal g. Ferluga. Mislim, da za razbijaštvo in nasilje na ulicah ni nobenega opravičila. Stvar bi bilo treba ustaviti, zlepa ali zgrda, da ne bi prišlo do še hujših tragedij. Pokazati je treba izgrednikom, kje je meja. Moti me tudi, da komentatorji tako radi uporabljajo besedico MI. MI smo vzgojili te huligane... Se opravičujem, ampak jaz, mama samohranilka, sem svojega edinca čisto lepo vzgojila. Pa sva zelo skromno živela. Če ne bi jaz ob službi obdelovala še kmetije, bi bila lačna. Pa mu nikoli ni prišlo na misel, da bi za svojo usodo krivil kogarkoli in razgrajal po ulicah. Raje si je že v 1. letniku srednje šole poiskal delo preko študentske napotnice, da je imel za svoje potrebe in še malo prispeval v družinski proračun. Danes ima doktorat (tehnična smer) in dobro plačano službo v zasebnem podjetju, Veliko potuje službeno in z družino, malo pa potrebi poskrbi tudi zame, svojo ostarelo mamo. Tole se bere kot hvalisanje, zato naj dodam: ni edini! Še nekaj mladih ljudi poznam, ki so iz skromnih razmer napredovali do solidnega blagostanja. Zato: dopovedati je treba tem mladim razgrajačem, da brez muje se še čevelj ne obuje. Tiste, ki jih za svoje koristi nagovarjajo k tem zavržnim dejanjem, pa kaznovati brez milosti. Tudi izgnati vse, ki se ne želijo prilagoditi naši kulturi in požigajo naše zgodovinske zgradbe.
Igor Ferluga
Z mnogočem se z dr. Krekom strinjam. Predvsem sem imel in imam polno razumevanje, celo socutje za stiske, ki jih je doživljal med odgovornim vodenjem NIJZja v času valov covid epidemije in ukrepanja proti njej. Za katero se pozablja, da je terjala tudi po 60 smrti dnevno. Da je bilo 200 in več okuzenih istočasno predihavanih na rešilni bilki respiratorjev in na hitro usposobljenega intenzivnega oddelka v gradbenih prostorih bodoče urgence UKCja. Mislim, da je velika svinjarija od slovenskih vecinskih medijev, tozilstva in sodišca, da v tem casu nikoli niso zaščitili strokovnega in človeškega dostojanstva dr. Kreka, tudi ko je bil delezen nizkotnih in celo sadisticnih poniževanj, groženj in šikaniranja. To so bili poklicani storiti ne samo v njegovo dobro, tudi v dobro skupne zaščite zdravja in zivljenj; a jim je bilo ocitno pomembnejse lastno levičarsko politikanstvo v prid prevratnistva, tako kot komunistom v času okupacije... Spomnimo se npr, kako npr tozilstvo ni hotelo videti nič kaznivega v ocitnem verbalnem maltretiranju in snemanju dr. Kreka s strani obsedenega Zlatka Čordića in njegovega kompanjona, ki sta posneto celo spravila na splet in se s tem de facto samoovadila. A tozilka očitno ni hotela reagirati na več kot očitno. Ker je bil zrtev dr. Krek, ne recimo Nika Kovač ...
Pomislimo iz primera dr. Boruta Struklja, tudi zelo medijsko izpostavljenega dobronamernega strokovnjaka v covidnem času, kaj bi se lahko zgodilo tudi dr. Kreku in se komu. Dr. Štrukelj je bil pri belem dnevu sredi Ljubljane fizično napaden in resno poškodovan s strani dveh nasilnežev. Lahko bi bil tudi ubit. Sam mi je pripovedoval o posledicah na zdravju. Medijska obravnava tega napada je bila minimalna in je v dnevu, dveh vse na temo utihnilo. Neverjetno. Najbrz ni treba dodati, da napadalcev policija ni nikoli identificirala in da ju torej roka pravice in zasluzena kazen žal ni dosegla.
Ne strinjam pa se ravno s Krekovo analizo dogajanja v francoskih in italijanskih mestih. Se mi zdi, da vsaj za konkretni primer nekoliko levičarsko naivno s prstom kaže na neoliberalizem. Socialne aspekte nezadovoljstva mladih ni smiselno odpisati, a vendar Francija ne zaostaja v gospodarski rasti in odpiranju delovnih mest za mlade, če je to bistven problem, zaradi neoliberalizma. Ali odsotnosti mocne drzave in socialnih drzavnih izdatkov. Prej obratno, njeno gospodarstvo je šepajoce in ne dovolj konkurenčno. In to predvsem lahko ustvarja delovna mesta in perspektivo mladih. Francoska drzava realno troši preveč in ne premalo. Ima že leta nad 5% proračunski primankljaj ( mislim, da najvisji v EU), ki ga nobena Macronova vlada ne uspe zmanjsati. In ko poskusajo, sledijo protesti in ulicni nemiri s podporo leve in desne opozicije in sledi odstop vlade. Premieri Attal, Barnier, Bayrou, sledna politična prvokategornika tradicionalne zmerne Francije, vsi pogoreli enako in hitro. Francozi so se razvadili, preveč danes pricakujejo od drzave, od mladih do upokojencev preveč, ne premalo. Ni drzava za to, da bo mladim podarjala umetno ustvarjene sluzbe ali zastonj stanovanja v centru Pariza. Marsikje na periferiji so prazne in poceni hise na napol zapuščenem podezelju, kjer bi se našlo delo in dostojen zaslužek za pridne roke. In za nekoliko drugačno mentaliteto od tiste, ki jo danes razvija velik del francoske mladine, tako priviligiranih bogatih, ki so se kdovezakaj priključili levicarskemu zmrdovanju in zaničevanju lastne kulture in francoskih in zahodnih tradicij kot tudi stevilnemu migrantskemu sloju francoskih predmestij, ki ga v obliki band ocitno ob brezdelju ni težko navdusiti za najnižje nasilne instinkte, za unicevanje, ropanje, droge in drug kriminal. Več levičarstva in permisivne vzgoje problema ocitno ne bo rešilo, ampak samo poglobilo. Ker ga je v bistvu povzrocilo skupaj s pretirano imigracijo in slabim inkulturiranjem zlasti populacije arabskega in črno-afriškega porekla.
Ljubljana
Zelo dobro ste vse zapisali... Sem in tja sem se tudi jaz zacudil ko sem bral
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.