Višegrajska skupina držav ima svojo vizijo reforme EU

Višegrajska četverica držav (V4), ki vključuje Češko, Poljsko, Slovaško in Madžarsko, je na včerajšnjem vrhu EU pozvala k spremebi funkcioniranja EU in njenih institucij, piše EurActiv.

Vodilna ideja skupine V4 se dotika vprašanja, kako po odhodu Velike Britanije pri preostalih 27 članicah Unije povečati enotnost. Tako so pred včerajšnjim zasedanjem na sestanku predstavniki teh štirih držav ustvarili skupno izjavo, v kateri pozivajo k resnični Uniji, ki temelji na zaupanju.

"Resnične skrbi naših državljanov morajo biti bolje predstavljene. Nacionalni parlamenti morajo biti slišani. Institucije Evropske unije se morajo držati svojih načrtov in mandatov. Vzpostaviti se mora zaupanje med državami članicami, začenjši s prekoračitvijo umetnih in nepotrebnih ločnic, katerih nastanek smo videli v zadnjih nekaj mesecih," so v izjavi zapisali premeri štirih držav.

Češki premier Bohuslav Sobotka, katerega država trenutno predseduje skupini, je pri tem pojasnil, da skupina ne bo zahtevala odstopa predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja, čeprav sta češki in poljski zunanji minister to zahtevala, češ da bi EU morala prevzeti odgovornost za rezultat na referendumu.

"Želim si, da bi Komisija pokazala več spoštovanja do odločitev Evropskega sveta," je dodal Sobotka, pri tem pa tudi spomnil na situacijo v času migrantske krize, ko so se posamezne države članice v Evropskem svetu glede nekega dogovora strinjale, voditelji v Evropski komisiji pa so kljub temu nadaljevali z vsiljevanjem svojih obveznih kvot.

Skupina V4 je tudi jasno pokazala svojo preferenco glede vodenja pogajanj med EU in Veliko Britanijo - tu želi, da vodilno vlogo prevzame Evropski svet pod vodstvom Donalda Tuska. Večinsko mnenje v EU sicer ravno nasprotno - na vodilnem mestu podpira Evropsko komisijo z Junckerjem na čelu.

Na Otoku po referendumu povečana nestrpnost do Poljakov

Kar se tiče Velike Britanije, se bo četverica držav prizadevala braniti interes svojih državljanov ter podjetij, ki delujejo na Otoku.

"Evropski državljani in evropska podjetja ne smejo utrpeti večje škode kot britanski državljani in britanska podjetja. Dogovor med EU in Veliko Britanijo mora temeljiti na vzajemnosti in pravičnosti," so dejali v skupni izjavi. Od leta 2004 je namreč delo na Otoku poiskalo več kot 800.000 Poljakov in par sto tisoč Čehov, Slovakov ter Madžarov.

Pred referendumom je Cameron sicer v pogajanjih z EU dosegel, da bi v primeru obstanka v EU London lahko uporabil sedemletno "zasilno zavoro" glede plačevanja socialnih prispevkom priseljencev iz drugih držav članic zveze.

Sobotka je izrazil svoje mnenje, da ta dogovor po vsej verjetnosti ni vplival na referendum. "Na žalost je upor proti delavcem iz Vzhodne Evrope postal velik del predreferendumske debate. Mislim, da to nekaj pove o stanju v britanski družbi," je komentiral takratno dogajanje, saj se trenutno v državi povečuje število ksenofobičnih napadov, tudi na vzhodnoevropske priseljence.

Policija tako še preiskuje vandalizem v Poljskem kulturnem centru v Londonu ter incidente v okrožju Cambridgeshire, kjer so Poljakom delili kartice, jih zmerjali z golaznijo ter jim naročali, da naj odidejo iz države.