Janševa kritika Evropske unije odmeva tudi v tujini

Zapis predsednika vlade Janeza Janše, v katerem je naštel deset primerov po njegovem mnenju spornih političnih, pravosodnih in gospodarskih odločitev v državah Evropske unije, je pritegnil precejšnjo pozornost tudi v tujini. Nemški Tichys Einblick je njegovi kritiki namenil obsežno analizo, o njej pa poročajo tudi poljski, madžarski in hrvaški mediji. Posebno pozornost vzbuja Janševo opozorilo, da Evropska unija pri presojanju spoštovanja demokracije in pravne države ne uporablja enakih meril za vse članice.

Predsednik vlade Janez Janša je v soboto na družbenem omrežju X objavil zapis, v katerem je opozoril na dogodke, ki si jih po njegovih besedah ob vstopanju Slovenije v Evropsko unijo nihče ni predstavljal kot mogoče brez posledic. Objavo je sklenil z besedami: »Nastala je EU, ki se mora reševati sama pred sabo.« Med desetimi primeri je navedel razveljavitev predsedniških volitev v Romuniji, ukinitev informativnega programa madžarske javne radiotelevizije, policijsko posredovanje ob poljskem ustavnem sodišču in posege v vodstvo javnih medijev na Poljskem ter v Sloveniji. Spomnil je tudi na svoje zaprtje pred parlamentarnimi volitvami leta 2014 in na odvzem prostosti nekdanjim članom madžarske vlade. Kritiko je razširil na migracijsko in energetsko politiko. Izpostavil je množično urejanje statusa migrantov v Španiji, nemško opuščanje jedrske energije ob gradnji plinovodnih povezav z Rusijo ter evropsko podnebno politiko, ki po njegovem prepričanju zaradi visokih stroškov spodbuja selitev industrije v države z nižjimi okoljskimi standardi. Objava je do ponedeljkovega poldneva zbrala približno 2,4 milijona ogledov.

Ko smo se odločali za vstop v EU, si ni nihče predstavljal, da bo v kaki njeni članici in uniji nasploh mogoče brez posledic: 1. Razveljaviti predsedniške volitve (Romunija); 2. Ukiniti informativni program na nacionalni RTV (Madžarska); 3. Poslati policijo na Ustavno sodišče (Poljska); 4. Tri tedne pred volitvami poslati v zapor predsednika stranke, ki vodi v anketah (Slovenija); 5. Zasesti nacionalno RTV s policijo in zamenjati vodstvo (Poljska); 6. Prekiniti mandate vodstvu nacionalne RTV in izvesti čistko zaposlenih (Slovenija); 7. Poslati v zapor člane prejšnje vlade brez možnosti obrambe (Madžarska); 8. Podeliti skoraj milijon državljanstev ilegalnim migrantom po hitrem postopku (Španija); 9. Zapreti novo Nuklearno elektrarno in zgraditi plinovod do Rusije (Nemčija); 10. Obdavčiti ogljične energetske vire ob hkratnem zapiranju NE ter preseliti industrijo v države z nizkimi ekološkimi standardi pod pretvezo, da tako rešujemo planet. Nastala je EU, ki se mora reševati sama pred sabo.

— Janez Janša (@JJansaSDS) October 31, 2026

Nemški medij o spodkopavanju evropskih načel

Nemški portal Tichys Einblick je v nedeljo objavil obsežen prispevek z naslovom »Janez Janša: Nastala je EU, ki se mora reševati sama pred sabo«. V njem so Janševih deset očitkov obravnavali kot opozorilo na odmik Evrope od demokratičnih in pravnih načel, na katerih je temeljilo njeno povezovanje. Avtorji prispevka so spomnili, da je Slovenija v Evropsko unijo vstopila 1. maja 2004, ko so nove članice v povezovanju videle predvsem zagotovilo trajne pravne varnosti in politične svobode. Dobri dve desetletji pozneje se po njihovi oceni upravičeno postavlja vprašanje, koliko je od teh obljub še ostalo. Posebej ostro so se odzvali na dogajanje na Poljskem, kjer je vlada Donalda Tuska znova posegla v spor glede vodenja ustavnega sodišča. Tichys Einblick opozarja na razhajanje med ostrim odzivanjem evropskih institucij na očitke o kršitvah pravne države v času prejšnje poljske vlade in njihovim odnosom do sedanjih ukrepov Tuskovih oblasti. Po mnenju nemškega medija si Tuskova vlada pod geslom ponovnega vzpostavljanja pravne države prizadeva prevzeti nadzor nad institucijami, katerih vodstvo ji politično ne ustreza. Pri tem so opozorili tudi na podporo, ki jo Tusk uživa v Bruslju. Podobna vprašanja odpira tudi razveljavitev romunskih predsedniških volitev decembra 2024. Na portalu so spomnili, da je romunsko ustavno sodišče po zmagi Călina Georgescuja v prvem krogu razveljavilo celotne volitve, Georgescuju pa je bila pozneje preprečena tudi kandidatura na ponovljenih volitvah.

Nemci izpostavili Patrio in dogajanje na RTV Slovenija

Precej prostora je Tichys Einblick namenil tudi slovenskima primeroma, ki ju je navedel Janša. Nemškim bralcem so predstavili afero Patria in okoliščine Janševega odhoda v zapor 20. junija 2014, le 23 dni pred parlamentarnimi volitvami. Spomnil je, da je ustavno sodišče aprila 2015 obsodilno sodbo razveljavilo zaradi kršitev ustavnih jamstev, postopek pa se je pozneje končal zaradi zastaranja. Po oceni nemškega medija poznejša sodna odločitev ni mogla odpraviti političnih posledic dejstva, da je voditelj ene največjih slovenskih strank pred volitvami sedel v zaporu. 

Drugi slovenski primer se nanaša na spremembo zakonodaje o RTV Slovenija, s katero je vlada Roberta Goloba predčasno končala mandate dotedanjih organov upravljanja in vodenja javnega zavoda. Na portalu so pri tem posebej opozarili na dvojna merila evropskih institucij. Decembra 2021 je namreč Evropski parlament sprejel resolucijo, v kateri je Janševo vlado kritiziral zaradi političnih pritiskov na javno radiotelevizijo in zahteval prenehanje političnega vmešavanja. Ko je Golobova vlada po prevzemu oblasti leta 2022 z zakonom predčasno odpravila mandate celotne dotedanje vodstvene strukture RTV Slovenija, pa je Evropska komisija reformo v poročilu o stanju pravne države za leto 2023 ocenila pozitivno. Priporočilo iz prejšnjega leta glede krepitve neodvisnosti javnih medijev je označila celo za v celoti izpolnjeno. Nemški medij je tako opozoril na nasprotje med ostrimi kritikami Janševe vlade in pohvalami, ki jih je bila za svoj poseg v RTV deležna Golobova vlada.

Na portalu Tichys Einblick so pri tem povzeli tudi odločitev slovenskega ustavnega sodišča iz julija letos. To je ugotovilo, da je predčasno prenehanje mandatov pomenilo poseg v ustavno varovano avtonomijo javne radiotelevizije, vendar je zaradi ugotovljenih izjemnih okoliščin in cilja depolitizacije presodilo, da je bil poseg ustavno dopusten. Obenem je poudarilo, da so takšni ukrepi lahko upravičeni samo izjemoma. Ustavno sodišče je razveljavilo tudi določbo, ki je omogočala razrešitev člana sveta RTV že na podlagi kazenske ovadbe zaradi suma korupcije, saj je bila v nasprotju z domnevo nedolžnosti.

Zadeva je oktobra dobila nadaljevanje na evropski ravni. Nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič je 21. oktobra na Evropsko sodišče za človekove pravice vložil pritožbo, ki jo je pripravil ustavni pravnik Matej Avbelj. Kot smo poročali na Domovini, je bil njen osrednji očitek odsotnost učinkovitega sodnega varstva - Gregorčiču je mandat prenehal neposredno na podlagi zakona, brez individualne odločbe, ustavno sodišče pa po navedbah pritožbe ni presojalo konkretnih razlogov za predčasno prenehanje njegovega mandata. Opozoril je tudi na več kot tri leta in pol dolg postopek, ki se je končal šele po izteku obdobja, za katero je bil imenovan.

Poljski mediji so Janšev zapis povezali z ustavno krizo

Na Poljskem je Janšev zapis odmeval predvsem zaradi petkovega dogajanja na ustavnem sodišču v Varšavi. Časnik Rzeczpospolita je že v nedeljo poročal o Janševi kritiki poljskih oblasti in jo predstavil v širšem kontekstu njegovih očitkov Evropski uniji. Spor se je zaostril 30. oktobra, ko je sodnica Anna Korwin-Piotrowska odredila začasno prenehanje opravljanja nalog predsednika ustavnega sodišča Bogdana Święczkowskega in njegovega namestnika Bartłomieja Sochańskega ter prevzela vodenje sodišča. Dotlej vodilna predstavnika sodišča sta njene poteze zavrnila kot nezakonite. Pred sodiščem so bile razporejene  policijske sile, zbrali pa so se tudi protestniki. Poljski predsednik Karol Nawrocki je zaradi zaostritve razmer celo prekinil potovanje v Senegal in se vrnil v Varšavo. Dogajanje je označil za poseg v ustavni red, medtem ko premier Donald Tusk vztraja, da njegova vlada zgolj ponovno vzpostavlja pravno državo. O Janševem zapisu je poročal tudi portal Niezależna, ki je opozoril na vse več mednarodnih kritik dogajanja na Poljskem. Med drugim so navedeli izjavi italijanskih evropskih poslancev Carla Fidanze in Nicole Procaccinija iz skupine Evropskih konservativcev in reformistov. Oba sta obsodila ravnanje Tuskovih oblasti. Fidanza je poskus zamenjave vodstva ustavnega sodišča označil za blažjo različico državnega udara, Procaccini pa za resno kršitev načel pravne države in neodvisnosti sodstva.

Odmevi tudi na Madžarskem

Janšev zapis so povzeli tudi madžarski mediji. V prispevku Esti Hírlapa so predstavili vseh deset očitkov ter jih povezali z razpravami o demokraciji, pravni državi in političnem vplivu na javne medije. V Magyar Nemzetu so Janševo kritiko umestili v poročanje o poljski ustavni krizi. Avtor prispevka je posebej poudaril, da sta stranki Janše in Tuska članici Evropske ljudske stranke, zato je kritika poljskega premierja prišla tudi iz njegove evropske politične družine. Madžarska primera iz Janševega zapisa sta se nanašala na ustavitev informativnega programa javnih medijev in odvzem prostosti nekdanjima ministroma. Po zamenjavi oblasti je nova uprava javnih medijev 7. julija ustavila informativne oddaje televizije M1, program radia Kossuth je nadomestila klasična glasba, delovanje pa je ustavil tudi novičarski portal hirado.hu. Premier Péter Magyar je ukrep predstavil kot konec politične propagande. Konec septembra sta bila po odvzemu poslanske imunitete pridržana nekdanji minister za kulturo in inovacije Balázs Hankó ter nekdanji minister za nacionalni razvoj Miklós Seszták. Hankóju so očitali nenamensko porabo sredstev za kulturo, Sesztáku pa prejemanje podkupnine v povezavi z javnimi naročili. Oba sta očitke zavrnila in postopka označila za politično preganjanje. Sodišči sta 28. oktobra Hankóju pripor podaljšali do 1. februarja 2027, Sesztáku pa do 30. januarja. O Janševem zapisu je poročal tudi hrvaški Fenix Magazin, ki izhaja v Nemčiji.