Vlada glede božičnice predlagala kompromis – bo socialni dialog tokrat uspešen?

»Naša želja je, da se socialni dialog uspešno zaključi, najkasneje nekje do 27. oktobra,« je dejal podpredsednik vlade Matej Arčon in napovedal, da božičnica ne bo le letos, ampak tudi prihodnja leta. Podjetja z likvidnostnimi težavami bodo izplačila lahko zamaknila, letos pa izjemoma lahko izplačajo le 160 evrov. V delodajalskih vrstah so zadovoljni, da je bil kompromis sploh predlagan, sindikati pa nasprotujejo znižanemu izplačilu.

Podpredsednik vlade Matej Arčon (GS) je na novinarski konferenci po seji vlade povedal, da se je vlada danes seznanila s predlogom zakona o t. i. božičnici. Po njegovih besedah gre za poseben zakon, o katerem bo v naslednjih dneh razpravljal tudi Ekonomsko-socialni svet (ESS).

»Naša želja je, da se socialni dialog uspešno zaključi najkasneje do 27. oktobra,« je dejal in dodal, da je po njegovem mnenju božičnica logičen korak te vlade, ki skuša izboljšati izboljšati prihodke zaposlenih. Spomnil je, da so med drugim povišali minimalno plačo in plače zaposlenih v javnih sektorjih.

Kaj čaka podjetja z likvidnostnimi težavami

Kot je napovedal, božičnica ne bo le letos, ampak tudi vsa naslednja leta – do sprejema zakona o delovnih razmerjih. Prva bo izplačana najkasneje do 18. decembra 2025, znašala pa bo 639 evrov bruto in tudi neto, ker bo neobdavčena. Podjetja, ki se soočajo z likvidnostnimi težavami, bodo imela možnost božičnico izplačati z zamikom, najkasneje do 31. marca prihodnje leto.

Da bi prišli nasproti gospodarstvenikom, so se letos odločili narediti posebno izjemo. Podjetja, ki imajo likvidnostne težave, lahko izplačajo le osmino minimalne plače, kar trenutno znaša 160 evrov. Ta podjetja hkrati ne bodo smela izplačati nagrad in dividend poslovodstvu.

»Tisti delodajalci, ki se zavedajo, kako pomembni so zaposleni za uspeh posameznega podjetja, bodo ta mehanizem gotovo uspešno uporabili za dodatno motiviranje svojih zaposlenih,« je dejal Arčon in dodal, da so številni uspešni podjetniki zadovoljni, da bodo svoje zaposlene lahko nagrajevali na ugodnejši način.

Na vprašanje, kako se bo preverjalo izplačila, je Arčon odgovoril, da naj bi – podobno kot pri regresu – to preverjal inšpektorat. Glede na besede finančnega ministra, da je za javni sektor denar v proračunu zagotovljen, je tudi Arčon zatrdil, da se bo denar zagotovo našel – ni pa znal povedati, kje.

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo z božičnico za upokojence, je podpredsednik vlade dejal, da bodo skušali najti rešitev, da tudi njih ne bi pustili na cedilu.

Delodajalci zadovoljni s predlaganim kompromisom, nazadnje so pogajanja zapustili

Sindikati z vladnim predlogom niso zadovoljni. Poudarjajo, da mora biti izplačilo enako za vse. Po njihovi oceni je že zamik plačila zadosten »odpustek« delodajalcem. Razočarani so tudi nad tem, da vlada pri izračunu pravic iz socialnih transferjev božičnice ne bi upoštevala le prvo leto, v nadaljevanju pa bi jo. Božičnica bi tako lahko vplivala na subvencije za vrtec ali na otroški dodatek.

Delodajalci so po drugi strani zadovoljni s tem, da je vlada sploh predlagala kompromis, vendar pa po besedah glavnega izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitje Gorenščka vsebina še ni zadostna. Predloga zakona niso prejeli, zato čakajo na dodatna pojasnila.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar pa je dejal, da imajo obrtniki več vprašanj kot pa odgovorov. Med drugim jih zanima, kako bodo lahko izkoristili možnost znižanega izplačila zimskega dodatka, saj ne izplačujejo dividend ali nagrad, a imajo preko statusov samostojnega podjetnika dobičke, ki si jih nakazujejo kot plače.

Delodajalci so sicer že večkrat poudarili, da se zavzemajo za prostovoljno in neobdavčeno božičnico. S pogajanji o zakonu bodo na ESS nadaljevali. V petek se bodo tudi sestali s premierjem Robertom Golobom.