Z materjo na govorilne ure prihaja otrok, da ji prevaja iz slovenščine

Na področju demografije se res ne smemo deliti na leve in desne, je v pogovoru za Domovinin podkast Vroča tema dejala ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič. Vsem mora biti jasno, da potrebujemo okolje, v katerem se bodo mladi odločali imeti družino; tudi zaradi trga dela, kjer danes uvažamo tujo delovno silo. Če se razmere ne spremenijo, bodo migracije še večje. Že danes pa iz šol poročajo o primerih, ko pride z materjo na govorilne ure otrok, da ji prevaja iz slovenščine, učitelju oziroma učiteljici pa to, kar mati pove, prevaja v slovenščino. Ukrepe, povezane z učenjem slovenščine v osnovnih šolah je v pogovoru za Domovino že napovedal minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević.

Migracije morajo biti ciljane

Takšno stanje ni dobro ne za našo demografsko sliko ne na splošno za našo družbo, ocenjuje ministrica Mateja Ribič. Migracije do določene mere sicer dopušča, a morajo biti nadzorovane in ciljane. »Tisti, ki prihajajo k nam in želijo pri nas živeti, se morajo naučiti našega jezika, sprejeti morajo našo kulturo, naš način življenja in se na ta način čim bolj integrirati,« je poudarila.

Ukrepe, ki bi to zagotavljali v večji meri kot doslej, že snujejo tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino. Kot je dejal v podkastu Vroča tema dr. Borut Rončević, gre pri tistih, ki slovenščino slabo poznajo, povečini za otroke ekonomskih migrantov, v manjšem delu pa tudi romskih staršev.

Na ministrstvu za te otroke načrtujejo v prvem razredu zanje izrazito velik poudarek na slovenskem jeziku. Šlo bo za neke vrste prilagojen program, a ne prilagojen v smislu posebnih potreb, pač pa v smislu učenja slovenskega jezika. Ti otroci bodo tako v istem razredu, zaradi česar Rončević že posluša in pričakuje še dodatne obtožbe o segregaciji. »Jaz na to odgovarjam, da je veliko hujša segregacija, da daš otroke v razred, kjer se lahko pogovarjajo samo med sabo in ne dobijo dodatnega fokusa na učenje slovenskega jezika,« je poudaril.

Tisti, ki ne znajo slovenskega jezika - otroci ekonomskih migrantov, nekateri romski - prvo leto bo izrazit poudarek na slovenskem jeziku ...@BorutRoncevic na @Domovina_je 👉https://t.co/dh79Xe4PYV https://t.co/vON9ZgnPIS

— Domovina (@Domovina_je) October 9, 2026

Tudi sindikati na nož

Podatki sicer kažejo, da približno četrtino vseh zaposlenih v Sloveniji predstavlja tuja delovna sila, kar je po mnenju Ribičeve preveč. Zato zagovarja tudi idejo, da se pregleda zaposlitve v javnem sektorju in tudi zakonodajo prilagodi razmeram na trgu. Pri tem odpuščanja po zagotovilih vlade ne bo.

Je pa predsednik vlade Janez Janša napovedal posvetovalni referendum o preusmerjanju zaposlenih iz javnega sektorja v gospodarstvo. »Ni mišljeno, da bi kdorkoli izgubil službo. Samo spremenil bi svojo dejavnost, svoje področje dela,« je pritrdila ministrica Mateja Ribič. Tako tudi ne bi potrebovali toliko tuje delovne sile, kot jo danes.

Sindikati kljub temu da podrobnosti niso znane, že napovedujejo boj na nož, češ da bo vlada odpuščala. Pomirila jih ni niti napoved posvetovalnega referenduma. Ministrica je nad tem sicer presenečena. Kot je spomnila, se je v prejšnji vladi tudi za zaposlene, za delavce zgodilo »marsikaj slabega, pa ni bilo nikjer slišati o sindikatih, nobenih pobud za stavke ni bilo, nobenega nezadovoljstva«.

Proti so, ker predlog prihaja z desne

Ko je vlado prevzela desna sredina, pa so že prvi dan takšne napovedi: »Rekla bi, da je modus operandi sindikatov, da vedno iščejo nekaj slabega.« Tako tudi v razvojnem zakonu, čeprav po besedah ministrice v njem ni niti ene slabe stvari za delavce. »In kdo zbira podpise za referendum? Ravno sindikati, ki naj bi se borili za pravice delavcev. Ne vidim neke strokovne povezave, ampak to bolj vidim kot neko politično udejstvovanje,« je razložila ministrica. »Proti so samo zato, ker je to predlagala desna opcija,« je pripomnila.

Referendum na to temo bi lahko po njenih besedah opravili skupaj z referendumom o interventnem zakonu. Če se ljudje opredelijo za zakon, ima tudi vlada trdnejši mandat, da deluje v to smer, je pojasnila. Ravno danes je sicer postalo jasno, da bomo tudi na prihodnjem referendumskem odločanju očitno presojali o kar štirih vprašanjih. Poleg interventnega zakona za razvoj Slovenije in vprašanja o javnem sektorju bosta na lističih še vprašanji o nižjem DDV-ju in nošenju burk.