Začetek konca zelenega diktata? Meloni in Babiš udarila po novih pravilih EU

Še pred nekaj leti bi bil takšen prizor skoraj nepredstavljiv. Evropska unija je z veliko političnega kapitala gradila podnebno zakonodajo, ki naj bi fosilna goriva postopoma podražila, njihovo uporabo zmanjšala in evropsko gospodarstvo potisnila proti razogljičenju. Danes sta italijanska premierka Giorgia Meloni in češki premier Andrej Babiš pred oktobrskim evropskim vrhom stopila pred Bruselj z bistveno drugačnim sporočilom: če evropska pravila v času energetske negotovosti dodatno zvišujejo stroške ali omejujejo možnosti za dobavo energije, jih je treba spremeniti.

Ne gre zgolj za politično deklaracijo dveh predsednikov vlad. Rim in Praga pripravljata skupni sveženj konkretnih predlogov, ki naj bi ga Giorgia Meloni in Andrej Babiš 15. in 16. oktobra odnesla na zasedanje Evropskega sveta. Med drugim zahtevata nov odlog sistema ETS2, poseg v trg emisijskih kuponov ter začasno ustavitev dela evropske uredbe o metanu, ki naj bi že januarja prihodnje leto začela veljati za dobavitelje nafte in plina iz tretjih držav.

Pomemben je tudi trenutek, v katerem se to dogaja. Evropske cene plina so septembra presegle 80 evrov za megavatno uro in dosegle najvišje ravni v treh letih. Zaradi motenj pri dobavah utekočinjenega zemeljskega plina skozi Hormuško ožino so se razmere na energetskih trgih znova zaostrile, evropska skladišča plina pa so za ta čas leta občutno manj napolnjena kot običajno. V Nemčiji je bila napolnjenost skladišč konec septembra okoli 57-odstotna.

Prav v takšnem okolju skušata Meloni in Babiš odpreti vprašanje, ki ga je bilo še nedavno v Bruslju precej težje postaviti, in sicer koliko dodatnih stroškov si lahko evropsko gospodarstvo naloži samo, medtem ko se že bori z dragimi energenti in globalno konkurenco.

Rim in Praga bi spreminjala pravila igre

Meloni je včeraj obiskala Prago. Uradno je šlo za krepitev češko-italijanskega sodelovanja, sprejela sta tudi akcijski načrt sodelovanja do leta 2030. Toda energetika, konkurenčnost evropske industrije in prihajajoči vrh EU so bili med osrednjimi temami pogovora. Babiš je po srečanju posebej poudaril potrebo po krepitvi industrijske konkurenčnosti Evropske unije, Italija in Češka pa nameravata zdaj svoj nastop pred oktobrskim vrhom še tesneje uskladiti.

Ena od njunih tarč je evropski sistem trgovanja z emisijami ETS, v katerem morajo elektrarne in večji industrijski onesnaževalci za svoje izpuste kupovati emisijske kupone. Rim in Praga želita pri obstoječem ETS intenzivnejšo uporabo rezerve za stabilnost trga, tako imenovane Market Stability Reserve. Ta lahko iz sistema umika presežne kupone, ob večjih cenovnih pritiskih pa jih lahko znova sprosti na trg. Meloni in Babiš si želita, da bi EU ta mehanizem uporabljala odločneje in tako preprečila, da bi cena ogljika v času visokih energetskih stroškov dodatno obremenjevala podjetja.

Pri tem nista več osamljena. Države članice so že 23. septembra podprle spremembe pravil za stabilizacijo obstoječega evropskega trga emisijskih kuponov. Po dogovoru se presežni kuponi nad določeno mejo vsaj do leta 2030 ne bi več avtomatično brisali, ampak bi jih bilo mogoče obdržati v rezervi in jih ob močnem zviševanju cen znova uporabiti. Predlog mora biti dokončno usklajen še z Evropskim parlamentom. Kar je bilo nekoč predvsem razprava Poljske, Češke ali dela evropske desnice, je tako postalo precej širše evropsko vprašanje.

Novi davek na ogljik še pred začetkom pod novim pritiskom

Še bolj neposredno bi lahko predlog Italije in Češke občutili evropski vozniki in gospodinjstva. Gre za ETS2, novi sistem trgovanja z emisijami za stavbe, cestni promet in nekatere manjše gospodarske dejavnosti. Kupci emisijskih kuponov sicer ne bodo neposredno gospodinjstva ali vozniki, ampak dobavitelji goriv. Vendar lahko podjetja dodatne stroške vključijo v končne cene goriv in energentov.

Tukaj postane zgodba posebej zanimiva. ETS2 je bil sprva predviden za leto 2027. Evropska unija ga je letos že prestavila za eno leto, na 2028. Uradna stran Evropske komisije danes potrjuje, da naj bi sistem v celoti začel delovati leta 2028. Meloni in Babiš zdaj zahtevata še en odlog. Njuna argumentacija je preprosta, in sicer če imajo gospodinjstva in podjetja že težave zaradi visokih cen goriv in energije, ni smiselno v istem trenutku uvesti še nove cene ogljika za cestni promet in ogrevanje.

Bruselj na drugi strani opozarja, da je ETS2 zasnovan prav zato, da spodbuja energetske prenove stavb in prehod na čistejšo mobilnost. Sistem ima tudi varovalke proti nenadni rasti cen kuponov, del prihodkov pa bo prek socialnega sklada za podnebje namenjen ranljivim gospodinjstvom in mikropodjetjem. Evropski parlament in Svet sta junija letos te varovalke še dodatno okrepila.

Še bolj povedna zgodba z metanom

Morda največji paradoks trenutne evropske energetske politike ni ETS2. Je metan. EU je sprejela prvo zakonodajo na svetu, ki bo neposredno posegla tudi v emisije metana pri pridobivanju fosilnih goriv zunaj Evropske unije. Od januarja 2027 bi morali tuji proizvajalci nafte in plina, ki prodajajo energente evropskim kupcem, spremljati in poročati o svojih izpustih metana. Podjetjem, ki pravil ne bi spoštovala, lahko grozijo visoke kazni. Od leta 2030 naj bi veljale še omejitve glede dejanskih emisij metana pri uvoženih gorivih.

Okoljski argument je močan. Metan je eden najpomembnejših toplogrednih plinov in ima kratkoročno bistveno močnejši učinek segrevanja kot ogljikov dioksid. Zmanjševanje uhajanja metana iz vrtin in plinovodov zato velja za enega hitrejših načinov zmanjševanja vpliva energetike na podnebje.

Toda potem je prišla energetska realnost. Več kot ducat držav članic, med njimi Nemčija, je že junija zahtevalo odlog ali začasno ustavitev pravil. Francoski predsednik Emmanuel Macron je zahteval enoletni zamik. ZDA so kot največja dobaviteljica utekočinjenega zemeljskega plina v Evropo opozarjale na tveganja za dobave. Italija in Češka bi šli še dlje in pravila zamaknili za tri leta. Zakaj? Ker evropska podjetja opozarjajo, da vsi potencialni dobavitelji do januarja ne bodo sposobni dokazati skladnosti z evropskimi zahtevami.

Če bi jim zaradi pravnega tveganja postalo lažje tanker utekočinjenega plina poslati v Azijo kot v Evropo, bi se izbor evropskih dobaviteljev lahko zmanjšal prav v trenutku, ko jih želi EU čim več. Po informacijah Reutersa se v Bruslju pogovarjajo o približno enoletnem zamiku do januarja 2028. Komisija sicer poudarja, da ne želi oslabiti ciljev uredbe, ampak podjetjem zagotoviti dovolj časa za pripravo in preprečiti težave z dobavo energije. To pomeni, da Rim in Praga ne pritiskata več na povsem zaprta vrata.

Medtem se Evropa vrača k premogu

Še pred nekaj leti je bil simbol evropskega zelenega prehoda zapiranje premogovnih elektrarn. Danes ekonomika energetskega trga dela obratno. Evropske cene plina so septembra presegle 80 evrov za megavatno uro, kar je plinske elektrarne podražilo do te mere, da sta premog in lignit za proizvodnjo električne energije v povprečju znova postala donosnejša od plina. Prvič najmanj po letu 2024. Analitiki pričakujejo, da bi lahko proizvodnja električne energije iz premoga v Evropi v prihodnjih šestih mesecih narasla za približno četrtino.

Samo v zadnjem letošnjem četrtletju naj bi bila poraba premoga po nekaterih ocenah okoli 27 odstotkov višja. Še posebej izrazito je to v Nemčiji. Država, ki je leta 2023 zaprla zadnje jedrske elektrarne in želi uporabo fosilnih goriv dolgoročno opustiti, bo to zimo zaradi razmerja med cenami plina in premoga iz preostalih premogovnih elektrarn verjetno iztisnila skoraj vse, kar lahko. Analitiki ocenjujejo, da bi lahko bil premog za proizvodnjo elektrike cenovno ugodnejši od plina celo do leta 2028.

To seveda ne pomeni, da se evropski zeleni prehod končuje. Delež premoga v proizvodnji električne energije EU je lani padel na rekordno nizkih 9,2 odstotka in dolgoročni trend ostaja usmerjen navzdol.

Kje je v tej zgodbi Slovenija

Razprava, ki jo odpirata Meloni in Babiš, za Slovenijo nikakor ni zgolj oddaljeno prerekanje v Bruslju. Slovenija se na ETS2 namreč že pripravlja, tako da morajo dobavitelji goriv spremljati in poročati o emisijah, država pa mora evropska pravila vključevati tudi v domačo podnebno zakonodajo. Ministrstvo za okolje in prostor je prav prilagoditev sistema ETS2 letos uvrstilo med prednostne spremembe podnebnega zakona. Slovenija naj bi iz socialnega sklada za podnebje, namenjenega predvsem blaženju posledic zelenega prehoda za ranljive skupine, prejela 358 milijonov evrov.

Da vprašanje cen energentov tudi pri nas še zdaleč ni teoretično, je pokazala prav odločitev vlade ta teden. V nedeljo je sklenila, da okoljska dajatev za emisije ogljikovega dioksida pri motornem bencinu, dizlu in kurilnem olju ostaja pri nič evrih na enoto obremenitve. Takšna ureditev velja od včeraj, 29. septembra, vendar le začasno – od 15. decembra naj bi tudi za ta goriva dajatev ponovno znašala 30,85 evra na enoto obremenitve. Vlada je torej prav v času, ko se na evropski ravni odpira razprava o novih stroških ogljika, doma pri najbolj množično uporabljanih gorivih obstoječo okoljsko obremenitev začasno zadržala na ničli.