[Video] Dr. Leon Cizelj: Naša osnovna metoda je dvom (Vroča tema, 21. 9. 2026)

Institut Jožef Stefan (IJS), največja slovenska raziskovalna ustanova, letos praznuje 77 let, njegov raziskovalni reaktor TRIGA pa 60 let delovanja. Ob obletnicah smo v podkastu Vroča tema gostili direktorja inštituta prof. dr. Leona Cizlja. Govorili smo o tem, zakaj ima Slovenija znanstvenike svetovnega formata in hkrati sistem, ki jih duši z birokracijo, ali bomo za umetno inteligenco imeli dovolj elektrike in zakaj je poletna suša omejila delovanje Nuklearne elektrarne Krško (NEK).

Inštitut, rojen za jedrsko prihodnost

IJS so ustanovili leta 1949, njegov namen ni bil skrit. »Namen takratne politike je bil kar odkrit: državo pripraviti na jedrsko energijo in jedrsko prihodnost. To je pravzaprav zibelka inštituta,« pravi dr. Cizelj.

Danes na inštitutu dela več kot 1.300 ljudi, od tega nekaj več kot 900 raziskovalcev, skoraj četrtina jih prihaja iz več kot 40 držav. Na leto objavijo okoli 1.200 znanstvenih člankov. »Včasih se pošalim, pa to ni šala: vsak dan objavimo vsaj tri članke, tudi v nedeljo.« Tekmovanje v znanosti opiše brez olepševanja: »V znanosti si prvi ali drugi na svetu. Prvi je tisti, ki je nekaj odkril, drugi tisti, ki je odkritje potrdil, potem pa zmagovalcev ni več.«

Raziskovalci inštituta so pridobili tudi več projektov Evropskega raziskovalnega sveta (European Research Council, ERC), ki financira najdrznejše temeljne raziskave, med njimi raziskavo laserjev v živih celicah.

Podjetje, ki ne sme samo odločati

Z okoli 100 milijoni evrov letnega prometa IJS sodi med večje slovenske organizacije, kadrovske in poslovne avtonomije pa ima zelo malo. Polovico sredstev dobi iz stalnega financiranja, drugo polovico prinaša okoli 900 projektov na približno 30 različnih poslovnih modelih, izvaja pa jih okoli 50 odsekov in centrov, ki včasih tekmujejo za ista sredstva.

»Mi smo firma, ki ne nadzira svojih poslovnih modelov,« pravi direktor. »Financerji odločajo, kateri stroški so upravičeni, kdaj in kako se poroča. Mislim, da smo bolj zapletena firma kot karkoli drugega, kar najdete v Sloveniji.« Ker je inštitut vezan na javni plačni sistem, dodaja: »Tudi o plačah se ne moremo z nikomer pogajati.«

Pri nas vlada birokracija v slogu bolje preprečiti kot kaznovati. Kjerkoli kdo zazna možno zlorabo, tam postavi papirnato oviro.

Iz gospodarstva prihaja le okoli 10 milijonov evrov od stotih, od tega štirje milijoni od NEK, ki mora z inštitutom sodelovati po zakonu. »To ni njihova intimna želja,« pravi. Slovenija za raziskave in razvoj namenja okoli dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), javni del pa je po njegovih besedah zrasel z 0,4 na 0,7 do 0,8 odstotka. Preostanek statistike prispevajo davčne olajšave podjetjem. »Tega denarja nikoli nikjer nisem videl v raziskovalnem sistemu. Statistika ne laže, na terenu pa kaže drugačen obraz.«

V poslu moraš verjeti, v znanosti dvomiti

Na IJS so razvili najhitrejši računalniški pomnilnik na svetu, a pot do izdelka je dolga. »Dokazali smo, da v naši napravi deluje in da smo ta trenutek najhitrejši. Spraviti to v trgovino utegne trajati še deset let in nekaj deset milijonov.« Za primer navede enega prvih zaslonov s tekočimi kristali, ki ga je razvila Iskra v sodelovanju z IJS. »Nismo ga potegnili v svetovno proizvodnjo, so pa to naredili Japonci. Danes so ti zasloni v vseh avtomobilih, 30 ali 40 let kasneje.«

Razliko med poslom in znanostjo ponazori s primerjavo, ki jo je slišal od kolega: »V poslu moraš verjeti v to, kar delaš. Če ne verjameš, si mrtev. V raziskavah si mrtev tisti trenutek, ko verjameš v to, kar delaš.«

Naša osnovna metoda je dvom. Naš osnovni pristop k stvari je: zmoti se, poskusi, zmoti se in popravi.

Superračunalniki in prometni znak pri Krškem

»Današnji računalniki praktično vso elektriko, ki jo porabijo, izvržejo kot toploto,« pojasnjuje dr. Cizelj. Velik superračunalnik potrebuje okoli 100 megavatov (MW), NEK pa jih ima okoli 700, od tega polovica pripada Hrvaški. »Z dvema ali tremi ne prav velikimi superračunalniki lahko zlahka pokurimo vse, kar naredi krška nuklearka.« Bolj kot rast porabe ga skrbi nemoč odločevalcev. »Vedeli smo, da bomo potrebovali več energije, pa smo vseeno dezinvestirali ravno tiste vire, ki so stabilni in vedno prisotni.«

Nekaj ur brez elektrike je v današnjem načinu življenja kolaps družbe in civilizacije.

V noči na 6. avgust je NEK zaradi nizkega pretoka in visoke temperature Save moč zmanjšala na 80 odstotkov, s 678 na 523 MW, kar se je zaradi Save nazadnje zgodilo leta 2003. Okoljevarstveno soglasje določa, da dnevna povprečna temperatura reke ne sme preseči 28 stopinj Celzija. »To ni omejitev stroja kot takšnega,« poudarja.

»Znak kaže 50, avto pa lahko mirno vozi 200 na uro. Omejitve so posledica umeščanja v prostor pred 40 in 50 leti.« Upravljavci bi po njegovem lahko že prej investirali v več hladilnih stolpov. V ameriški Arizoni denimo sredi puščave deluje jedrska elektrarna Palo Verde, ki se hladi s prečiščeno odpadno vodo iz Phoenixa in okoliških mest.

Nemški denar in slovenska izbira

Nemški energetski prehod (nem. Energiewende) je po različnih ocenah stal od okoli 500 milijard do več kot 1000 milijard evrov. Dr. Cizelj je do njega kritičen. »Vmes so uspešno izklopili edini velik, stabilen in brezogljični vir, jedrsko energijo. To jih je prisililo nazaj na lignit.« Nemška energetika je sicer leta 2025 izpustila okoli 60 odstotkov manj toplogrednih plinov kot leta 1990, kažejo podatki nemške agencije za okolje. Nemčija se danes zanaša tudi na francosko jedrsko elektriko. Francija je lani neto izvozila rekordnih 92 teravatnih ur, več kot šestkrat toliko, kot je proizvedla vsa Slovenija.

Sončne elektrarne po njegovih besedah v srednji Evropi dajejo polno moč le okoli 12 odstotkov časa. »Preostalih 88 odstotkov časa ga ni. To je mrtev kapital.« Pri vetru in soncu smo odvisni od Kitajske, ki obvladuje redke zemlje in sončne panele, pri jedrskem gorivu pa od Rusije, ki ima okoli 40 odstotkov svetovnih zmogljivosti za bogatenje urana. »To je umik z dežja pod kap.«

Poraba elektrike se lahko v naslednjih 15 letih podvoji, v tem času pa bomo opustili premog. »Iz fotovoltaike in vetra v Sloveniji te energije ne bomo dobili dovolj. Ni variante.« Karkoli izberemo, gre za velike vložke: »Osnovne enote so deset let in deset milijard. Če ne v nuklearko, pa v omrežja.« Drugi blok jedrske elektrarne Krško (JEK 2) bi po zadnjih ocenah brez stroškov financiranja stal od 9,6 do 15,4 milijarde evrov, z njimi pa od 15 do 22 milijard. Male modularne reaktorje (ang. small modular reactors, SMR) v šali prevaja kot pametno tržene reaktorje: »Na svetu je okoli sto zagonskih podjetij. Kakšnih pet jih bo morda uspelo, ampak ne prej kot v 15 letih.«

Radovednost, pobuda in vztrajnost

»Radovednost je zagotovo pomembna lastnost,« svetuje mladim. »Enako pomembni sta pobuda in vztrajnost. Treba je iti iz svoje cone udobja.« Opozarja, da današnje znanje čez pet let morda ne bo več uporabno. Njegov prvi računalnik je bil ZX Spectrum z 48 kilobajti pomnilnika, danes pa ima vsak pametni telefon neprimerljivo več zmogljivosti. »Spremembe v družbi so lahko še večje,« pravi in postavi uganko: v koliko državah je bila Ljubljana med letoma 1900 in 2000? »V okoli desetih, pa se ni nikamor premaknila.«

»Vlaganje v znanost je vedno vlaganje v prihodnost. In to je vedno dobra investicija.«

Oglejte si celoten pogovor s prof. dr. Leonom Cizljem. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.