Zaradi nakupa 13.000 računalnikov ovadene tri osebe, neuradno tudi Stojmenova Duh

14. 10. 2026 ob 15:41
0 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je zaradi domnevnega prirejanja javnega naročila za računalniško opremo vložil kazensko ovadbo zoper tri osebe. Po ugotovitvah preiskovalcev je bil državni proračun oškodovan za 5,3 milijona evrov. Neuradno gre za sporni nakup 13.000 prenosnih računalnikov v času nekdanje ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh, ki naj bi bila po informacijah Dnevnika med ovadenimi.

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je konec prejšnjega tedna na Specializirano državno tožilstvo vložil kazensko ovadbo zoper tri osebe, osumljene kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev. Po navedbah policije naj bi jim pri izvedbi dejanja naklepoma pomagalo še deset oseb iz sedmih gospodarskih družb. Policija v današnjem sporočilu za javnost imen osumljencev in državnega organa ni razkrila. Po neuradnih informacijah Dnevnika pa gre za nakup 13.000 računalnikov na takratnem ministrstvu za digitalno preobrazbo, med tremi ovadenimi pa naj bi bila tudi nekdanja ministrica Emilija Stojmenova Duh.

Razpisni pogoji prirejeni, ponudniki naj bi si razdelili posel

Po ugotovitvah preiskovalcev naj bi prvoosumljena oseba odločila, da se javno naročilo izvede brez ustrezne pravne podlage. Preostali dve osumljeni osebi naj bi nato ob pomoči predstavnikov proizvajalcev in ponudnikov računalniške opreme razpisne pogoje prilagodili tako, da so ustrezali le izdelkom točno določenih ponudnikov. S tem naj bi omogočili, da so si ponudniki naročilo medsebojno enakomerno razdelili, tako da je vsakemu pripadel po en sklop. Preiskovalci sumijo še, da so bile cene računalniške opreme določene na najvišji možni ravni, ki je še izpolnjevala zahteve razpisa, ponudniki pa naj bi na elektronskih dražbah za preostale sklope sodelovali zgolj navidezno. Po zaključenih dražbah so bile z izbranimi ponudniki sklenjene pogodbe o dobavi računalniške opreme. Toda po ugotovitvah NPU naj bi javno naročilo brez ustrezne pravne podlage naknadno povečali še za 30 odstotkov dodatnih sredstev, zaradi česar so z istimi ponudniki sklenili anekse.

Pri domnevnem kaznivem dejanju naj bi sodelovalo še deset fizičnih oseb iz štirih gospodarskih družb s sedežem v Ljubljani, ene s sedežem v Mariboru in dveh tujih gospodarskih družb, od katerih ima ena podružnico v Ljubljani. Skupna škoda za državni proračun po ugotovitvah policije znaša 5,3 milijona evrov. Za kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev je predpisana zaporna kazen od enega do osmih let. Predkazenski postopek je usmerjalo Specializirano državno tožilstvo.

Ministrstvo je zatrjevalo, da je bil razpis transparenten

Spomnimo, ministrstvo za digitalno preobrazbo je leta 2023 za 13.000 prenosnih računalnikov odštelo 6.472.667,50 evra z DDV. Naročilo, objavljeno julija 2023, je bilo razdeljeno na štiri sklope, vsak izmed štirih izbranih ponudnikov pa je dobavil po 3250 prenosnikov. Na ministrstvu so oktobra 2023 v uradnem pojasnilu poudarjali, da je bilo javno naročilo izvedeno po odprtem postopku, na katerega se je lahko prijavil vsak ponudnik. Kot pravno podlago so navedli zakon o spodbujanju digitalne vključenosti, celoten postopek pa je po njihovih besedah vodil direktorat za javno naročanje na ministrstvu za javno upravo. Takratna ministrica Emilija Stojmenova Duh je očitke o spornem nakupu večkrat zavrnila. Januarja 2024 je ob napovedani interpelaciji zagotavljala, da je bil nakup »premišljen, načrtovan in transparenten« ter izveden na zakonski podlagi. Poudarila je še, da je vsa dokumentacija javno dostopna. Današnje ugotovitve NPU tako postavljajo pod vprašaj prav način izvedbe javnega naročila, ki ga je ministrstvo ob kritikah predstavljalo kot transparentnega in zakonitega.

Na nepravilnosti smo v Domovini opozarjali že leta 2024
O spornem nakupu računalnikov smo v Domovini obširno poročali že leta 2024. Marca smo v članku o razpisu, prilagojenem dobaviteljem opozorili na nenavadno razdelitev naročila med štiri podjetja. Ministrstvo je v razpisni dokumentaciji navedlo, da ima za posamezen računalnik zagotovljenih 500 evrov z DDV, končne pogodbene cene pa so se gibale med 495 in 499,59 evra. Vsakemu od štirih ponudnikov, podjetjem Lancom, Unistar, Gambit Trade in Acord-92, je pripadel natanko en sklop naročila. Opozorili smo še na vprašljive tehnične zahteve, med drugim osvetljene tipkovnice, in dejstvo, da so bili računalniki kupljeni brez operacijskega sistema Windows. Posebej smo problematizirali anekse, s katerimi so prvotno naročilo povečali za natanko 30 odstotkov. Na vprašljivo gospodarnost nakupa je že novembra 2023 opozoril portal Preiskovalno.si, ki je izpostavil nejasnosti glede končnih uporabnikov računalnikov in pridobil različna pojasnila ministrstev. Februarja 2024 je objavil še primerjavo s cenami podobno opremljenih prenosnikov na trgu, ki so znašale od 345 do 399 evrov. Ministrstvo je takšne primerjave zavračalo z argumentom, da ne gre za enakovredno opremo.

Sumi o dogovarjanju med dobavitelji so kmalu dobili še uradno preiskovalno razsežnost. Agencija za varstvo konkurence (AVK) je aprila 2024 opravila nenapovedane preiskave pri vseh štirih dobaviteljih zaradi suma prepovedanega dogovarjanja o cenah, prilagajanja ponudb in razdelitve javnih naročil. Zadeva je letos dobila še nadaljevanje. AVK je junija 2026 uvedla postopek ugotavljanja kršitev konkurenčne zakonodaje proti devetim podjetjem, med katerimi so trije dobavitelji spornih računalnikov – Acord-92, Gambit Trade in Lancom. Sumi, da so podjetja pri javnih naročilih računalniške opreme usklajevala ponudbe, določala cene in si razdeljevala posle. Domnevne nepravilnosti naj bi segale vse do leta 2019, vendar agencija še ni sprejela končne odločitve o morebitnih kršitvah. Septembra 2024 je postopek zaključila še Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je pri nakupu zaznala številna korupcijska tveganja. Opozorila je, da tehnične specifikacije ustvarjajo videz prilagajanja posameznim ponudnikom in da je bil vsak izmed štirih ponudnikov najugodnejši v enem sklopu, kar kaže na sum usklajenega nastopa. Posebej kritična je bila do aneksov za nakup dodatnih 3000 računalnikov, pri katerih je zaznala sum kršitve zakona o javnem naročanju. Zadevo je odstopila Državni revizijski komisiji. Drugih kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije na podlagi razpoložljivih informacij ni mogla potrditi. Nepravilnosti je ugotovilo še Računsko sodišče, ki je opozorilo, da ministrstvo pred nakupom ni ustrezno ugotovilo potreb po računalniški opremi, zato nakup ni bil opravljen v skladu z načeloma učinkovitosti in gospodarnosti.

V Domovini smo spremljali tudi težave pri razdeljevanju računalnikov. Junija 2024 je bilo po podatkih pristojnega sklada od 10.000 računalnikov, namenjenih izposoji socialno šibkejšim, razdeljenih oziroma odobrenih zgolj 666. Medtem ko so se naprave kopičile v skladišču v Logatcu, do njih niso mogle niti osnovne šole, ki so opozarjale na pomanjkanje računalniške opreme. Julija smo razkrili napako v javnem pozivu, zaradi katere so bili iz dodelitve izključeni najrevnejši upravičenci iz prvega dohodkovnega razreda. Po naših novinarskih vprašanjih so poziv popravili. Septembra smo opozorili še na nasprotno težavo: v tretjem pozivu so krog upravičencev razširili vse do šestega dohodkovnega razreda, čeprav je zakon predvideval postopno širjenje. Pravnik Rajko Pirnat je za Domovino ocenil, da takšen poziv, kot kaže, ni bil skladen z zakonom.

Od očitkov o negospodarnosti do kazenske ovadbe

Nakup računalnikov je že leta 2023 sprožil številne polemike. Ministrstvo jih je kupilo z namenom spodbujanja digitalne vključenosti, predvsem za socialno šibkejše prebivalce, šole in druge javne ustanove ter občine, prizadete v poplavah. Toda razdeljevanje računalnikov se je zapletlo, več tisoč naprav je dalj časa ostalo v skladišču, v javnosti pa so se pojavili očitki o negospodarnosti nakupa, neustreznem načrtovanju in zamudah pri vzpostavljanju sistema izposoje. Zaradi nakupa je SDS januarja 2024 zoper Stojmenovo Duh vložila interpelacijo, v kateri ji je med drugim očitala negospodarno porabo javnih sredstev. Ministrica je marca istega leta interpelacijo prestala, septembra 2024 pa je odstopila ob drugi aferi, povezani z uporabo modrih luči na službenem vozilu.

Kriminalisti so aprila 2025 v povezavi z nakupom računalnikov izvedli hišne preiskave na več lokacijah po Sloveniji. Preiskovali so tudi prostore nekdanjega ministrstva za digitalno preobrazbo. Dobro leto in pol pozneje je NPU preiskavo zaključil s kazensko ovadbo. S tem je zadeva, ki se je začela z očitki o smotrnosti nakupa in razdeljevanja računalnikov, dobila še kazenskopravno razsežnost. O morebitni vložitvi obtožnice in kazenski odgovornosti osumljencev bo odločeno v nadaljnjih postopkih.