ZDA in Izrael napadla cilje v Iranu

Andraž Šest
Vir: posnetek zaslona, X, @2021m2021
POSLUŠAJ ČLANEK

Dan pred napadi je Kitajska še umaknila diplomate iz Irana ter pozvala umik državljanov iz države. Medtem so se pred bencinskimi črpalkami vile dolge vrste avtomobilov, kar pomeni, da so bile informacije o napadu tudi že v Iranu. Iranske oblasti sicer niso pozvale prebivalstva, naj bodo previdni, ne glede na to, da jih je o napadu opozarjala celo Kitajska.

Cilji napada operacije 'Epic Fury'

Napad se je začel med mesecem Ramadanom, kar pomeni, da je vodilna teokratska oblast manj pripravljena na boj. Zato se je napad začel čez dan in ne ponoči. Med Ramadanom so muslimani pokonci pozno v noč zato, ker je preko dneva prepovedano uživati hrano in tekočine. Med najbolj religioznimi so ravno člani vladajočega teokratskega establišmenta, IRGC in milic, medtem ko med ostalimi Iranci verska gorečnost radikalno pada, več kot 70% Irancev pa si želi ločitev vere od države.

Predsednik ZDA Donald Trump je na tiskovni konferenci povedal, da bodo uničili infrastrukturo IRGC ter nuklearne instalacije in poudaril, da so pripravljeni na lastne vojaške izgube.

Iranske oblasti niso pozvale prebivalstva, naj bodo previdni, ne glede na to, da jih je o napadu opozarjala celo Kitajska.

Po drugi strani je Izrael pri izjavah nekoliko bolj zdržan, povedali so, da je država v stanju izrednih razmer, zaklonišča so pripravljena, operacijo pa so poimenovali 'Rjoveč lev'. Netanjahu je le pozval miroljube Irance vseh etnij, Perzijce, Kurde, Azere, Baločije in Ahvazije naj se osvobodijo tiranije.

Prvi cilji napada so se osredotočili na iranske voditelje, generale IRGC in iranskih milic ter del raketnega arzenala. Iranci so takoj umaknili tarče v neimenovana zaklonišča, koliko voditeljev ali generalov je bilo morda ubitih ali ranjenih, zaenkrat ne vemo.

Zaenkrat so napadi podobni tistim v juliju 2025, ko sta Izrael in ZDA napadla vojaške instalacije, voditelje IRGC, nuklearne kapacitete in milice. V tem trenutku ravno tako ni  znano, ali so napadi koordinirani z opozicijo v Iranu ali gre le poizkus prisile Irana k pogajalski mizi pod pogoji ZDA in Izraela.

Ravno tako ni potrjenih informacij, da bi ZDA načrtovale posredovanje pehote, kar je sicer malo verjetno. IDF je pozvala, naj se izogibajo vojaški baz in instalacij, kar nakazuje, da bodo napadi v naslednjih dneh osredotočeni na vojaške cilje.

Katere cilje so zadeli

Močno je poškodovan vojaški kompleks Parčin v Teheranu, ki izdeluje motorje za rakete Šahid in ima sodobni tunel za preizkušanje raket Šahab, ki ga je zgradil ruski institut TsAGI. Najbolj pa je znan po tem, da naj bi tam delali na iranskem nuklearnem programu, zato je IAEA večkrat preiskovala kompleks, našli pa so tudi ostanke urana. Zadete ali poškodovane so še rezidence Hameneja in Ahmedinedžada v Teheranu ter drugi vojaški cilji v Komu, Isfahanu, Kermanašu in Karaju.

Medtem je v teku tudi kibernetska vojna, kjer so hekerji vdrli v državne medijske agencije ISNA, Rokna, Tabnak in IRNA.

Napadi na baze IRGC so po celotnem Iranu. Potrjeno je bilo, da je bila močno poškodovana baza IRGC Haider Karar blizu Teherana in letalska baza Asif v mestu Minab na jugu države. Soseska Al-Mahdieh v Minabu je poseljena s člani IRGC in je zaprta za ostale prebivalce. Minab je zelo pomembna letalska baza, ki je namenjena nadzoru Hormuške ožine. Hudo je poškodovana letalska baza pri gori Birak v okrožju Mahrestan v provinci Sistan in Baločistan. Gre za eno večjih letalskih baz, kjer naj bi hranili rakete srednjega dosega in morda celo nove kitajske rakete DF-17. Okoliški prebivalci so povedali, da so bile eksplozije tako ogromne, da se je slišalo kot potres. Podobno so trdili prebivalci sosednje province Lašar, kjer je bila poškodovana letalska baza ob vasi Nilg.

Poškodovana je bila tudi raketna baza Hadžiabad v provinci Hormozgan, ki je del zaščitnega dežnika Hormuške ožine in iranske mornarice, ščiti jo gorovje, oddaljena pa je približno 130 km od Bandar Abbasa in otoka Qeshm. Bandar Abbas je eno najpomembnejših mest v Iranu, pristanišče za iranski izvoz nafte in naftnih izdelkov, proizvajajo kitajske rakete CSS-N-2, poleg je tam tudi rudnik urana, kjer letno izkopljejo 20 ton rumene pogače. Uničenje ciljev okoli in v Bandar Abbasu je ključnega pomena za ohromitev iranske ekonomije, letalskih in raketnih zmogljivosti.

Kitajska in ruska pomoč Iranu

Kitajska je Iranu zagotovila radarske sisteme YLC-8B, ki naj bi učinkovito preprečevali napade lovcev F-35 Lightning II skupaj z ruskim obrambnim sistemom S-400 Triumf. V tem trenutku ni znano, da bi oba sistema učinkovito preprečila ameriške ali izraelske napade na cilje v Iranu.

Pred kratkim je Iran dobil od Kitajske še rakete DF-17 in vozila za hipersonično izstreljevanje DF-ZF, kar naj bi bilo neke vrste grožnja proti ameriškemu posredovanju. V napadu na Iran bo zanimivo opazovati, kako učinkoviti so novi kitajski modeli v dejanski vojni. Do danes je namreč Kitajska omenjene sisteme v glavnem testirala, niso pa se še uspeli izkazati v dejanskem spopadu. Če ti sistemi Iranu ne bodo prinesli vidnih rezultatov, bo to predvsem poraz kitajske tehnologije pred svetom, ki jo Kitajska aktivno promovira pri zaveznicah.

Največjo težavo za ZDA in Izrael trenutno predstavlja kitajski satelitski sistem MizarVision, ki učinkovito razkriva ameriške vojaške pozicije in obrambne sisteme. Tako recimo vemo, da so ZDA pred kratkim postavile obrambni sistem THAAD v letalski bazi Muwaffaq Salti v Jordaniji in prihod osmih rušilcev razreda Arleigh Burke z obrambnimi sistemi AEGIS.

Največjo težavo za ZDA in Izrael trenutno predstavlja kitajski satelitski sistem MizarVision, ki učinkovito razkriva ameriške vojaške pozicije in obrambne sisteme.

Tako je bilo razkrito, da navkljub retoriki, da arabske države ne bodo dovolile napadov iz svojih baz, so le-te dovolile ne le namestitev raketnih in obrambnih sistemov, ampak tudi uporabo baz za napade. MizarVision je pokazal, da so ZDA namestile obrambne sisteme Patriot v letalski bazi Al-Udeid v Katarju, danes pa tam manjkajo letala, kar pomeni, da so udeležena v napadu. Podobno je na letališču Duqm v Omanu, Muwaffaq Salti v Jordaniji, Bahrainu in bazi Diego Garcia, kjer ZDA več kot očitno niso upoštevale Starmerjevih želja.

Iran je odgovoril na napade na ameriške vojaške baze – bazo 5. Flote v Bahrainu, bazo Al Dhafra v ZAE, Al Dueid v Katarju, Al Salem v Kuvajtu in raketiral Izrael, zato so zalivske države zaprle zračne prostore za civilna letala. Eksplozije naj bi se slišale celo v Rijadu v Savdski Arabiji, vendar oblasti zaenkrat še niso potrdile, da bi Iran zadel cilje v državi.

Kaj želita doseči ZDA in Izrael

Provinca Sistan in Baločistan je izjemno pomembna, ker ima veliko letalskih baz, raketnih izstrelišč in veliko koncentracijo pripadnikov IRGC. Zato sta ZDA in Izrael usmerila velik del ciljev ravno na to regijo. Provinca je zelo pomembna pri nadzoru Hormuške ožine in pregledu na vodnimi potmi. Če Iran izgubi sposobnost nadzora Hormuške ožine iz zraka, potem je blokada iranskih ladij, predvsem naftnih tankerjev, bistveno lažja. Tako bo iranska ekonomija doživela resen udarec ekonomiji, ki je že tako glavno vodilo nezadovoljstva protestnikov.

Iran navkljub kitajski in ruski pomoči zaenkrat ni pokazal resnega odpora. Počakati moramo in opazovati njihovo uporabo dronov in manjših manevrirnih čolnov, kajti iranske rakete zaenkrat večje škode niso naredile.

Iran navkljub kitajski in ruski pomoči zaenkrat ni pokazal resnega odpora. 

Velik del iranskega raketnega arzenala tudi še ni bil uporabljen, kar lahko pomeni, da so ameriški napadi na iranske letalske in raketne baze zaenkrat učinkoviti. Ravno tako je v tem trenutku jasno, da iranski 'uničujoč' odgovor, vsaj tako so napovedovali, zaenkrat še ni pokazal dosti.

Na koncu je vedno treba imeti v mislih, da je uporaba raket vedno draga za vse akterje v vojni, zato bosta ZDA in Izrael opravila nalogo zadeti točno določene cilje, medtem ko bi Iran moral razpotegniti arzenal na več držav in več ciljev, kar je izjemno drago za državo z uničeno ekonomijo. V tem trenutku se kaže scenarij podoben tistemu iz junija 2025.

Izbrano za naročnike
Osebna odgovornost je odvisna od kulture, v kateri živimo
Marko Lotrič, dr. Monika Kirbiš Rojs in Marjeta Šmid, Fokus Marka Lotriča: Delo se mora splačati, trud in znanje pa morata biti nagrajena
Teža poporodnega obdobja – to ni vedno pravljica
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Napadi na cilje v Iranu se nadaljujejo
  • 28. 02. 2026
Evropski obrat za 180 stopinj – njena kronična neučinkovitost in moralni poraz
  • 05. 03. 2026
Grozeča SMS sporočila, ruska dobava dronov, spor za novega ajatolo in kako zaustaviti iranske proksije
  • 08. 03. 2026