Zlata trsna rumenica ogroža slovenske vinograde, država nova nadomestila napoveduje za leto 2027

Zlata trsna rumenica se širi po slovenskih vinogradih. Bolezen, za katero ni zdravila, zmanjšuje pridelek grozdja, okužene trte pa lahko v nekaj letih povsem propadejo. Za vinogradnike to pomeni izgubo trt, dodatno delo in stroške, ki jih morajo za zdaj pokrivati sami. Ministrstvo za kmetijstvo je ustanovilo delovno skupino, ki bo pripravila večletni načrt za obvladovanje bolezni. Na prvem sestanku 15. oktobra so obravnavali tudi finančna nadomestila. Država nova izplačila napoveduje za leto 2027, in sicer za upravičene stroške odstranjevanja trt v letih 2026 in 2027.

Koliko denarja bo na voljo in kdo bo do njega upravičen, še ni znano. Bolezen se medtem širi, za nekatere vinogradnike pa obnova nasadov predstavlja velik finančni zalogaj, posebej kadar jim pridelava grozdja pomeni pomemben vir prihodka.

Strokovnjaki opozarjajo na nujnost skupnega ukrepanja

Na ministrstvu za kmetijstvo so se 15. oktobra prvič sestali člani delovne skupine za obvladovanje zlate trsne rumenice. Njeno delo vodi Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Pri pripravi ukrepov sodelujejo tudi strokovne službe, raziskovalne ustanove in predstavniki vinogradnikov. Po oceni pristojnih služb razmere zahtevajo celovitejši pristop.

Na že prizadetih območjih je okužb vse več, bolezen pa se pojavlja tudi tam, kjer je prej niso zaznali. V Sloveniji so zlato trsno rumenico prvič potrdili leta 2005 pri Kopru. Tri leta pozneje so jo odkrili v Posavju, leta 2009 še na Štajerskem. Večji izbruhi so se nato pojavili v Slovenski Istri, na Krasu in Dolenjskem, leta 2021 pa je bolezen močneje prizadela Ljutomersko-Ormoško območje.

 V Sloveniji so zlato trsno rumenico prvič potrdili leta 2005 pri Kopru. 

Po podatkih UVHVVR so se leta 2025 okužbe izraziteje povečale na Štajerskem, v Prekmurju, na Bizeljskem in v Beli krajini. Povzročitelj bolezni je karantenska fitoplazma, ki jo z okuženih na zdrave trte prenaša ameriški škržatek. Pri belih sortah začnejo listi rumeneti, pri rdečih se obarvajo rdeče. Njihovi robovi se zvijajo navznoter, poganjki slabše dozorevajo, grozdi pa lahko ovenijo ali se posušijo.

Podobne znake povzroča tudi rumenica počrnelosti lesa, zato je za zanesljivo razlikovanje med povzročiteljema potrebna laboratorijska analiza. Na območjih s potrjeno zlato trsno rumenico pa morajo lastniki pri trtah z značilnimi bolezenskimi znamenji izvajati predpisane ukrepe.

Povzročitelj bolezni je karantenska fitoplazma, ki jo z okuženih na zdrave trte prenaša ameriški škržatek.

Na oktobrskem sestanku je dr. Jernej Drofenik, namestnik vršilke dolžnosti generalnega direktorja UVHVVR, poudaril pomen usklajenega ukrepanja. »Predpisani ukrepi lahko dosežejo namen le, če se izvajajo pravočasno, pravilno in usklajeno na celotnem povezanem območju,« je opozoril.

Med rastno sezono je treba trtam z bolezenskimi znamenji čim prej odstraniti nadzemni del in preprečiti ponovno odganjanje. Preostali del s koreninami je treba odstraniti v predpisanem roku. Pomembno je tudi pravočasno zatiranje ameriškega škržatka ob upoštevanju strokovnih navodil. Posebno težavo predstavljajo opuščeni vinogradi. Če v njih ostanejo okužene trte, se lahko bolezen širi na sosednje, skrbno obdelovane nasade. Tudi vinogradnik, ki redno pregleduje svoje rastline in izvaja predpisane ukrepe, je tako izpostavljen okužbam iz okolice.

Za več kot 1,4 milijona evrov odločb

Odstranitev obolele trte zahteva delo, morebitna ponovna zasaditev pa dodatna sredstva. Nova rastlina potrebuje več let, da doseže polno rodnost. Gospodarske posledice so zato lahko precej dolgotrajnejše od izgube enega pridelka. Država je te stroške v preteklosti že deloma pokrivala s finančnimi nadomestili.

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja je oktobra 2025 prejela 559 vlog za pomoč zaradi zlate trsne rumenice. Do 1. decembra istega leta je izdala 516 pozitivnih odločb v skupni vrednosti 1.446.361,22 evra. Izplačila so bila predvidena še v tistem tednu, preostale odločbe pa naj bi sledile v naslednjih dneh. Objavljeni zneski verjetno še niso dokončna vsota vseh izplačanih nadomestil.

Odstranitev obolele trte zahteva delo, morebitna ponovna zasaditev pa dodatna sredstva. Nova rastlina potrebuje več let, da doseže polno rodnost.

Pomoč je bila namenjena odstranjevanju in uničenju trt z bolezenskimi znamenji na predpisanih območjih, kjer delež takšnih trt ni presegal 20 odstotkov. Upravičenci so morali biti vpisani v register kmetijskih gospodarstev in izpolnjevati druge pogoje iz uredbe.

Agencija je pri izračunu primerjala število evidentiranih trt na dan 10. julija in 30. oktobra 2025 ter tako ugotavljala obseg njihove odstranitve. Med razlogi za zavrnitev vlog je navedla nadomestila, katerih izračunani znesek ni presegal 100 evrov, zahtevke za določene matične vinograde ter omejitve za velika podjetja in podjetja v težavah.

Ukrep finančnih nadomestil se je zaključil decembra 2025.

Vinogradnikom je na voljo tudi druga oblika pomoči

Poleg nadomestil za odstranjevanje trt obstaja še podpora za prestrukturiranje vinogradov. Agencija je 24. septembra 2026 izdala 363 odločb v skupni vrednosti 4,02 milijona evrov. Sredstva so bila odobrena za prestrukturiranje 178 hektarjev površin, od tega 90 hektarjev v vzhodni in 88 hektarjev v zahodni regiji. Podpora je namenjena spremembam sort, lokacije vinogradov ali izboljšavam tehnologije pridelave.

Ob izpolnjevanju predpisanih pogojev jo lahko uveljavljajo tudi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki vinograd prestrukturirajo zaradi potrjene zlate trsne rumenice. Vendar gre za ločen ukrep. Celotnega zneska 4,02 milijona evrov ni mogoče pripisati odpravljanju posledic bolezni, saj je pomoč namenjena tudi drugim oblikam prestrukturiranja vinogradov.

Nova uredba še v pripravi

UVHVVR je 16. aprila 2026 v javno obravnavo poslala predlog sprememb uredbe o ukrepih za zatiranje in preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice. Z njim je želela odpraviti težave, ki so se pokazale pri izvajanju dosedanjih pravil. Predlagane so bile spremembe pri odstranjevanju simptomatičnih trt, zatiranju ameriškega škržatka in inšpekcijskem nadzoru. Več pristojnosti bi dobili tudi kmetijski in vinarski inšpektorji.

Predlog je predvideval enoletno podaljšanje finančne pomoči. Rok za odstranjevanje preostalih delov trt s koreninami naj bi se podaljšal do 31. decembra 2026, vloge za nadomestila pa bi vinogradniki oddajali januarja 2027. Spremenil bi se tudi način dokazovanja izpolnjevanja obveznosti. Fitosanitarni pregledi naj bi potrjevali sprotno odstranjevanje trt z bolezenskimi znamenji, pri odločanju o pomoči pa bi upoštevali tudi ugotovitve inšpektorjev. Aprila so bile te spremembe šele predlagane. Iz pregledanih uradnih informacij ni razvidno, da bi ureditev v takšni obliki že začela veljati.

Na oktobrskem sestanku delovne skupine je ministrstvo napovedalo pripravo nove pravne podlage. Sporočilo je, da so sredstva za leto 2027 zagotovljena, njihove višine pa ni navedlo.

Po načrtih naj bi prihodnje leto izplačevali nadomestila za upravičene stroške odstranjevanja trt, nastale v letih 2026 in 2027. Podrobne pogoje, zahtevana dokazila in roke bo določila nova uredba, katere predlog naj bi delovna skupina obravnavala novembra. Vinogradniki tako dokončnih pravil za prihodnja nadomestila še ne poznajo, čeprav morajo obolele trte odstranjevati že zdaj. Prav tako ni jasno, kolikšen del upravičenih stroškov bo država pokrila.

Vinogradniki dokončnih pravil za prihodnja nadomestila še ne poznajo, čeprav morajo obolele trte odstranjevati že zdaj.

Za ohranitev vinogradov bodo odločilni prihodnji ukrepi

Na območjih, kjer se zlata trsna rumenica hitro širi, lahko izguba večjega števila trt resno prizadene posamezno kmetijo. Še posebej zahtevna je lahko obnova za manjše pridelovalce, ki nimajo dovolj prihrankov ali drugih virov prihodka.

Na širše težave slovenskega kmetijstva je septembra v pogovoru za Domovino opozoril dr. Blaž Germšek s Kmetijskega inštituta Slovenije. Med tveganji, s katerimi se srečujejo kmetje, je omenil tudi rastlinske bolezni in zlato trsno rumenico. Govoril je še o opuščanju vinogradniških kmetij, vendar so se njegova opozorila nanašala na širše razmere v panogi, ne zgolj na posledice te bolezni.

Slovenija je imela po podatkih Statističnega urada leta 2025 približno 13.880 hektarjev vinogradov, kar je 222 hektarjev manj kot leto prej. Kljub zmanjšanju površin je bil pridelek grozdja večji kot leta 2024. Pridelali so ga 89.972 ton. Upadanja vinogradniških površin ni mogoče neposredno pripisati zlati trsni rumenici.

Na opuščanje vinogradov vplivajo tudi gospodarske razmere in stroški pridelave. Prav tako še ni na voljo zanesljive skupne ocene, koliko trt je zaradi bolezni propadlo v letu 2026. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je julija opozorila, da morajo predpisane ukrepe dosledno izvajati tudi lastniki manjših vinogradov in posameznih trt. Bolezen se namreč ne ustavi na meji med dvema zemljiščema. Prihodnji akcijski načrt bo moral zato zajeti tudi opuščene vinograde, kjer je nadzor zahtevnejši. Njegova učinkovitost bo odvisna od sodelovanja lastnikov zemljišč, strokovnih služb in pristojnih ustanov.

Na območjih, kjer se zlata trsna rumenica hitro širi, lahko izguba večjega števila trt resno prizadene posamezno kmetijo.

Finančna nadomestila lahko pomagajo pokriti del stroškov, ne morejo pa povrniti časa, ki ga nova trta potrebuje do polne rodnosti. Za vinogradnike bo zato pomembno, da država čim prej določi jasna pravila za pomoč, predvsem pa da se širjenje bolezni začne učinkoviteje omejevati.