Zmagovalna zavest Zdravka Mamića: ko se v nogomet vmeša Marija iz Međugorja

Zdravka Mamića, ki ga lovi hrvaška policija in je zato emigriral v Hercegovino, ne poznam. Tudi nisva nič v sorodu. Dokazano za vseh 300 let, kar obstajajo pisni dokumenti. To velikokrat povem ...

Seveda mi medijski nastopi Zdravka Mamića niso niti malo všeč. Čeprav so pristni in na moč zanimivi, so agresivni in arogantni. Agresiven in aroganten je namreč tudi Zdravko Mamić sam. A to petelinjenje niti ni tako velik problem, kot je kriminal. Korupcija. Ta teden je hrvaško vrhovno sodišče razsodilo, da so obsojenci skupaj z Mamićem oškodovali nogometni klub Dinamo za 15, proračun pa za poldrugi milijon evrov.

Talent

Nedvomno pa ima tajkun nekaj, česar drugi nimajo. Talent neuklonljivosti. Sicer cepljen s koruptivnostjo, a talent je velik.

Zato je postal velik tudi zagrebški nogometni klub Dinamo. Ob korupciji, seveda, da ne bo pomote. A vendar, če samokritično pogledam mojega dragega Hajduka, je korupcije v Splitu enako ali še več. Pa vendar je nekoč precej večji klub v zadnjih desetletjih padel na mnogih lestvicah. Celo na lestvici hrvaške nogometne lige, kjer zapored izgublja proti klubom, katerih imen v Sloveniji sploh ne poznamo. Lokomotiva in Gorica, denimo.

Kot navijač Hajduka sem zato žalosten. Sem pa vesel, da je Dinamo naredil obratno pot in postal relativno pomemben evropski nogometni klub. Zdaj je premagal slovitega londonskega velikana Tottenham in se uvrstil v četrtfinale Evropske lige. Kakšen užitek je prebirati angleške medije, ki pišejo o senzacionalni zmagi Dinama z velikim rezultatom 3:0!

Zavil je vrat petelinu

Vesel sem tudi zaradi mojega ljubega Hajduka. Ki je proti velikemu klubu s simbolom petelina v grbu pred desetletji nesrečno izpadel. Tekmo je Hajduk v Splitu sicer dobil z 2:1, a to ni bilo dovolj. Takrat je navijač na Poljud prinesel petelina in mu med polčasom sredi stadiona zavil vrat. Še danes se ljudje smejijo na račun tega vročekrvnega Dalmatinca. Celo vodstvo londonskega kluba se šali na ta račun. Zmaga Dinama je zato tudi maščevanje za Hajduka.

Ne le v Dalmaciji, zmaga Dinama je odmevala tudi v Hercegovini, geografsko gledano eni deželi, ki pa jo je leta 1718 na dvoje presekala meja. V Međugorju je med tekmo za Dinamo držal pesti tudi moj nesorodnik Zdravko Mamić. Predstavljam si, da je po tretjem golu v 106. minuti tekme kričal tako, da se ga je slišalo tudi onkraj Križevca.

Od kontraverznega Mamića, ki tudi na dnu svoje življenjske poti govori kot zmagovalec, se lahko marsičesa nauči tudi prenekateri slovenski politik.

Potem pa je na spletu objavil izjemno zanimivo izjavo. Povedno. V svojem lastnem petelinjem slogu. Nekdanji šef Dinama po svojem prisilnem odhodu ni nehal navijati za svoj klub. Zdravko pač ni Karl Erjavec ali Miro Cerar ali Tone Rop, ki, ko se poslovijo od šefovstva, svojo stranko tudi - zapustijo. Zdravko Mamić je po zmagi rekel: "Če sem moral iti čez kalvarijo, da je Dinamo zato dosegel ta največji uspeh, se s tem strinjam." In dodal: "Hvala Gospe Međugorski in Bogu".

Ob teh besedah neuklonljivega Mamića ostanemo brez besed. Resda gre mogoče za čisti marketing, za odličen “piarspin”. Kot se dela v politiki in poslu. V politiki in nogometu je, seve, denarja veliko več kot ljubezni in idealov.

A vendar so njegove besede v našem prostoru, pod vtisom političnih poražencev, ki ne znajo poraza nikoli priznati še sebi, kaj šele javnosti, na moč povedne. Med vsakodnevnim, že več kot letno dni trajajočim poslušanjem televizijskega jamranja koruznika Marjana Šarca, so besede Zdravka Mamića prav blagodejne. Ljudje ne maramo poražencev, ampak imamo radi zmagovalce. Zato se lahko od kontroverznega Mamića, ki tudi na dnu svoje življenjske poti govori kot zmagovalec, marsičesa nauči tudi prenekateri slovenski politik.

Čeprav je pri nas protizakonito objavljati v tujem jeziku brez prevoda, pa naj na tem mestu zaradi pristnosti in sočnosti jezika citiram tudi izvirno besedilo:

"Ako sam osobno i svi ljudi u Dinamovoj organizaciji morao proći ovu kalvariju da bi svi koji vole Dinamo ovo doživili u životu i ostvarili najveću pobjedu u povijesti hrvatskog klupskog nogometa, pristajem. Hvala ti Gospo međugorska i Bože što mogu to izdržati, hvala ti na ovoj nagradi večeras. Hvala junacima koji su večeras na terenu pokazali tko je i što je Dinamo, ponosna i jaka organizacija, hvala svima koji ste u ovaj uspjeh ugradili djelić sebe! STVORILI SMO NEŠTO VELIČANSTVENO, POVIJEST ĆE NAS PAMTITI KAO POBJEDNIKE!"