Več denarja za šport ob slabši telesni zmogljivosti otrok

Država letos za šport namenja skoraj 60 milijonov evrov, novi nacionalni program pa predvideva več gibanja in dostopnejše športne dejavnosti. Kljub večjim vlaganjem telesna zmogljivost otrok ostaja pod ravnjo iz leta 2019. Prvi rezultati dodatne vadbe so spodbudni, vprašanje pa je, koliko mladih bodo novi ukrepi dosegli.

Slovenija je z novim nacionalnim programom športa določila cilje za prihodnje desetletje. Med njimi so več vsakodnevnega gibanja, boljša dostopnost vadbe in podpora otrokom iz socialno šibkejših okolij. Podatki športnovzgojnega kartona medtem kažejo počasno okrevanje telesne zmogljivosti otrok. Država povečuje sredstva, učinki novih ukrepov pa še niso znani.

Država povečuje vlaganja v šport

Za šport je država v letu 2026 predvidela 59,62 milijona evrov. Prvotni letni program je določal 59,12 milijona, marca pa je ministrstvo s prerazporeditvijo dodalo 496.000 evrov za nagrade vrhunskim športnikom in trenerjem. Za športno infrastrukturo je namenjenih približno 21 milijonov evrov, za programske in razvojne naloge pa 38,53 milijona. Med slednjimi je 11,73 milijona evrov predvidenih za športno vzgojo otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport. Denar je med drugim namenjen nacionalnim in občinskim panožnim športnim šolam ter pripravam in nastopom mladinskih reprezentanc.

Julija je ministrstvo izvajalcem letnega programa športa na državni ravni dodelilo več kot 19 milijonov evrov. Gre za sredstva znotraj širšega letnega financiranja, zato jih ni mogoče prišteti k skupnemu znesku. Leto prej je bilo za primerljivi razpis namenjenih več kot 16 milijonov evrov.

Septembra je sledil razpis za občinske panožne športne šole. Predvidena sta bila do dva milijona evrov za sofinanciranje dela 400 strokovnih delavcev. Za posameznega je bilo mogoče pridobiti največ 5.000 evrov, pri čemer državni prispevek ni smel presegati občinskega. Tudi ta sredstva so že vključena v letni program. Razpisi tako zagotavljajo podporo predvsem organiziranemu športu, del sredstev pa je izrecno namenjen mladim, ki se usmerjajo v kakovostni in vrhunski šport. Novi nacionalni program želi doseči širši krog otrok.

Državni zbor je resolucijo za obdobje 2026–2035 soglasno sprejel 15. julija 2025. Predvideva več rednega gibanja, sodelovanje šol in športnih društev ter cenovno dostopnejše počitniške programe. Posebno pozornost namenja tudi otrokom iz socialno in ekonomsko šibkejših okolij.

Med cilji je vsaj ena ura zmerno do visoko intenzivne, kakovostno vodene športne vadbe dnevno, skupaj s šolskimi dejavnostmi. Resolucija predvideva tudi 45 minut obvezne športno-gibalne dejavnosti na dan na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja ter povečanje števila ur predmeta šport. To so zastavljeni cilji, ne že uvedene obveznosti. Ob predstavitvi nove resolucije maja 2025 je tedanji minister Matjaž Han opozoril na rezultate analize prejšnjega nacionalnega programa. Po njegovih besedah je Fakulteta za šport ugotovila, da je bil uresničen le v približno desetih odstotkih. Han je zato poudaril potrebo po bolj izvedljivih in merljivih ciljih.

Zakon o športu določa, da mora vlada v šestih mesecih po sprejetju nacionalnega programa potrditi izvedbeni načrt s konkretnimi ukrepi, roki in odgovornimi ustanovami. Rok se je iztekel januarja 2026. Iz pregledanih javnih objav ni bilo mogoče potrditi, ali je vlada načrt že sprejela.

Otroci še vedno zaostajajo za predkoronsko telesno zmogljivostjo

Telesna zmogljivost slovenskih otrok se po epidemiji izboljšuje počasi. To kažejo preliminarni rezultati športnovzgojnega kartona za šolsko leto 2025/26, ki jih je junija predstavila Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani. Raziskovalci so do začetka junija obdelali podatke več kot 191.240 otrok in mladostnikov iz 488 šol.

Gibalna učinkovitost deklet je bila za šest odstotkov nižja kot leta 2019, pri fantih pa za štiri odstotke. Pri dekletih se stanje postopoma izboljšuje, medtem ko se je okrevanje pri fantih po ugotovitvah raziskovalcev ustavilo. Še izrazitejše so razlike med najmanj gibalno učinkovitimi otroki. Njihov delež je bil v primerjavi s predkoronskim obdobjem pri dekletih višji za 35 odstotkov, pri fantih pa za 15 odstotkov.

Raziskovalci pojasnjujejo, da so dekleta pred epidemijo dosegala izjemno visoko raven gibalne učinkovitosti, zato je relativna sprememba pri njih izrazitejša. Hkrati je bilo visoko gibalno učinkovitih deklet za 12 odstotkov manj kot pred epidemijo, fantov pa za 11 odstotkov manj.

Meritve kažejo tudi slabšo gibljivost. Pri dekletih je bila nižja za 7,1 odstotka, pri fantih za 6,1 odstotka. Pri hitrosti izmeničnih gibov so dekleta za predkoronskimi rezultati zaostajala za 6,3 odstotka, fantje pa za 5,7 odstotka. Gre za sposobnosti, pomembne tudi pri vsakdanjem gibanju, ne zgolj pri športnih dosežkih.

Poslabšali so se še kazalniki prehranjenosti. Delež čezmerno prehranjenih otrok se je glede na prejšnje šolsko leto povečal, posebej izrazit pa je bil porast debelosti pri fantih. Raziskovalci ob tem opozarjajo, da indeks telesne mase sam ne pove dovolj o otrokovi telesni sestavi.

Vodja nacionalnega sistema športnovzgojnega kartona prof. dr. Gregor Starc je ob junijski predstavitvi rezultatov poudaril pomen gibanja za telesni, gibalni, kognitivni in duševni razvoj otrok. Opozoril je na sedeči način življenja in vse več časa pred zasloni. Po njegovih strokovnih ocenah je telesna zmogljivost povezana tudi z otrokovo zbranostjo, vztrajnostjo in sposobnostjo učenja. Vendar same meritve ne dokazujejo, da slabše gibalne sposobnosti neposredno povzročajo slabše učne rezultate.

Športnovzgojni karton temelji na dejanskih gibalnih preizkusih, ne na članstvu v športnih društvih ali številu treningov. Njegovi rezultati zato razkrivajo stanje širše populacije šolajočih se otrok.

Dodatna vadba za dijake že kaže prve rezultate

Eden od programov, pri katerih so raziskovalci že zaznali napredek, je zMIGAJ!, namenjen srednješolcem. V šolskem letu 2025/26 je bilo vanj po junijskih podatkih vključenih več kot 1.500 dijakov iz 23 srednjih šol in dijaških domov. Projekt vodi Zavod za šport RS Planica v sodelovanju s Fakulteto za šport Univerze v Ljubljani.

Dijakom omogoča dve dodatni uri brezplačne športne vadbe tedensko. Pri izbiri dejavnosti sodelujejo tudi sami, zato se program lahko prilagaja njihovim interesom in sposobnostim. V preteklem šolskem letu je pri izvajanju sodelovalo več kot 60 učiteljev športne vzgoje.

Junijska analiza Fakultete za šport je pokazala, da so dijaki sodelujočih šol po dveh letih nadoknadili približno triodstotni zaostanek v gibalni učinkovitosti za vrstniki iz drugih srednjih šol. Njihovi rezultati so se tako približali rezultatom primerjalne skupine.

Raziskovalci izboljšanje povezujejo z dodatno strokovno vodeno vadbo. Vendar iz same primerjave ni mogoče zanesljivo sklepati, da je bil program edini razlog za napredek. Projekt poteka v obdobju 2024–2028. Namenjen je predvsem širjenju možnosti za redno in raznoliko gibanje mladih ter razvoju pristopov, ki bi jih bilo mogoče pozneje uporabiti tudi v drugih šolah.

Toda dodatna vadba še ni dostopna vsem dijakom. Odprto ostaja tudi vprašanje osnovnošolcev in otrok iz krajev, kjer je ponudba organiziranih športnih dejavnosti skromnejša. Za družine so lahko ovira stroški vadnin, opreme in prevozov. Koliko jim dosedanji državni ukrepi to breme že zmanjšujejo, iz razpoložljivih podatkov ni razvidno.

Nacionalni program predvideva večjo dostopnost športa tudi za otroke, ki niso vključeni v tekmovalne programe. Pri presoji njegove uspešnosti bo zato pomembno spremljati, koliko novih otrok se vključuje v redno vadbo, ali v njej vztrajajo in kako se spreminja njihova telesna zmogljivost.

Projekt zMIGAJ! prinaša spodbudne rezultate. Večji izziv pa ostaja zagotoviti podobne možnosti tudi mladim zunaj sodelujočih šol, zlasti tistim, ki do organizirane vadbe danes najtežje dostopajo.