182 milijonov evrov, ki smo jih privarčevali davkoplačevalci

Uredništvo

1. 5. 2018 ob 20:24
1 komentar

Slovenija

Da vladajoči SMC teče voda v grlo, je jasno vsakomur, ki količkaj spremlja ankete javnega mnenja. A druga stvar je, če zato stranka, ki je pred 4 leti osvojila rekordno število poslanskih mandatov, skuša razdeliti množico predvolilnih bonbončkov, ki bi državno blagajno "olajšali" za skoraj 200 milijonov evrov.

Kot je znano, sta poslanski skupini SMC in Levice na dnevni red 61. izredne seje Državnega zbora prejšnji teden predlagali kar 14 zakonskih predlogov, 5 od njih po skrajšanem postopku. Ker pa so za potrditev dnevnega reda glasovali le njihovi in nekateri nepovezani poslanci (ob SDS in NSi so bili proti tudi poslanci koalicijskih SD in DeSUS), se je seja končala že po dveh minutah.

To pa seveda ni edini primer "paničnega" vlaganja neusklajenih zakonov v zadnjih mesecih - spomnimo denimo le na (nesprejeti) zakon o legalizaciji uživanja marihuane ter navsezadnje na nedavno sprejeto novelo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ta z dopolnilom Levice denarno socialno pomoč dviguje kar za 90 eur, predvideva pa krepko preko 100 mio stroškov.

Kaj vse se je znašlo na dnevnem redu

Predlagani dnevni red seje je, kot rečeno, obsegal 14 predlogov zakonov (in en predlog avtentične razlage zakona), ki so šli skozi različno dolgo proceduro.

Nekatere izmed njih (npr. o globah za starše necepljenih otrok, o "kulturnem evru") je zaradi "dolgotrajnega usklajevanja" koalicija premlevala že dalj časa, nekateri pa so bili predlagani šele v zadnjih mesecih (npr. novela Zakona o enakih možnostih žensk in moških ter Zakona o zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik), saj je očitno nekatere poslance začelo gristi, da v svojem okolju niso naredili dovolj in bodo na volitvah verjetno dobili nezaupnico.

Nekateri zakoni, ki so jih skušali sprejeti na izredni seji:

novela Zakona o enakih možnostih moških in žensk

novela Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (z novim povečanjem določenih socialnih prejemkov)

novela Zakona o nalezljivih boleznih (s predvidenimi sankcijami za starše, ki odklonijo cepljenje otrok)

novela Zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije

predlog Zakona o nujni sanaciji posledic čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline

predlog Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi (z uvedbo t. i. kulturnega evra)

predlog Zakona o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnostih pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v RS (o tem smo na Domovini že podrobno pisali)

predlog Zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti (oz. zaslužnih pokojninah za kulturnike)

Kakšne bi bile finančne posledice omenjenih predlogov?

Kot lahko sklepamo, bi kar nekaj od teh zakonov imelo obremenilne posledice za državni proračun. O tem, ali je to sploh sprejemljivo za državni zbor, ki je bil s strani predsednika republike že razpuščen, so mnenja deljena.

Sešteli smo, koliko bi samo po predvidevanjih predlagateljev za davkoplačevalce znašale finančne posledice:

novela ZUPJS-H: 21 milijonov eur

novela ZPZRTH-G (sanacija rudnika T-H): 9,8 milijonov eur

predlog ZSPOKCK (sanacija Celjske kotline): 24 milijonov eur

predlog Zakona o zdraviliškem in klimatskem zdravljenju vojnih invalidov, veteranov in žrtev vojnega nasilja: okoli 2 milijona eur

predlog ZSNNPK-1 ("kulturni evro", ki se je resda z dobršnim konsenzom pripravljal že dalj časa): 123 milijonov eur do 2023

predlog ZUKKPNS: 320 tisoč eur

predlog ZDPIDK (t. i. zaslužne pokojnine): posledic naj še ne bi bilo možno izračunati

novela Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami: 2 milijona eur v 2020

Skupni predvideni stroški vseh predlogov bi tako znašali kar dobrih 182 milijonov evrov. Resda so se nekateri predlogi pripravljali že dalj časa in dobili relativno široko podporo v javnosti, večina pa je bila skozi parlamentarno sito vendarle potisnjena ad hoc v predvolilni mrzlici in brez širše razprave o posledicah.

KOMENTAR: Uredništvo

Tradicionalne stranke ohranile razum in preprečile opustošenje državne blagajne v predvolilne namene

Ves mandat jih ni bilo nikjer, a v zadnjem mesecu so čudežno oživeli, je nekontrolirano panično vlaganje zakonov tik pred koncem mandata s strani poslancev SMC za Domovino komentiral dr. Matevž Tomščič. Še en poznavalec politike, Aljuš Pertinač, je v oceni dela tega parlamentarnega sklica, ki jo bomo na Domovini objavili jutri, tovrstno ravnanje označil za "moralni in etični zlom SMC, nevreden četrtstoletne tradicije parlamentarizma pri nas." In točno to se je zgodilo - popoln kaos in razpad sistema v največji stranki, ki bi lahko imel katastrofične posledice za proračun, če ne bi trezne glave ohranile tradicionalne koalicijske in opozicijske stranke. Pri tem je treba še posebej pohvaliti koalicijski SD in DeSUS, da nista podlegli pritisku všečnosti ter sta desnosredinski opoziciji pomagala zaustaviti tovrstno panično norijo med odhajajoči poslanci stranke, ki bo nedvomno največja poraženka prihajajočih volitev. Skušali so pač nadoknaditi zamujeno in se zadnji trenutek izogniti neizbežnemu slovesu od poslanske funkcije. Velika večina izmed njih namreč v poslanski fotelj nikoli več ne bo sedla. Vso to dogajanje še enkrat priča o škodljivih posledicah volilnih odločitev, ki se v Sloveniji dogajajo že skoraj serijsko in v katerih razočarani volivci vedno znova izvolijo nove obraze, ki se na koncu izkažejo še slabši od tistih poprej, "manj načitani, razgledani in izobraženi," kot je to za Domovino komentiral Tino Mamić. Čas bi bil, da se državljani zavedo, da se njihove slabe volilne odločitve odražajo tudi v njihovih žepih. Ko bodo povezali to dvoje, bo v razvoju slovenske demokracije zagotovo narejen korak naprej.