Industrija evro območja na najvišji ravni v več kot štirih letih: Nemčija se vrača, Slovenija ne sme zamuditi priložnosti

Evropska industrija kaže vse močnejše znake okrevanja. Avgusta je proizvodna dejavnost v evro območju zrasla najhitreje po maju 2022, prvič po več kot treh letih pa se je ustavilo tudi zmanjševanje zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih. V ospredju okrevanja je Nemčija, medtem ko Italija in Španija še vedno zaostajata. Za Slovenijo je to pomemben signal: evropsko povpraševanje se vrača, vprašanje pa je, ali bodo slovenska podjetja dovolj konkurenčna, da bodo ta zagon lahko izkoristila.

Industrijsko gospodarstvo evro območja je avgusta doseglo pomemben mejnik. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki ga pripravljata S&P Global in Hamburg Commercial Bank, se je z julijskih 51,9 točke povzpel na 52,7 točke. Vsaka vrednost nad 50 pomeni rast dejavnosti, avgustovski rezultat pa je bil najvišji v kar 51 mesecih.

Evropsko povpraševanje se vrača, vprašanje pa je, ali bodo slovenska podjetja dovolj konkurenčna, da bodo ta zagon lahko izkoristila.

Gre za najmočnejšo rast evropske proizvodnje po maju 2022. Tudi Reuters potrjuje, da je evropska industrija avgusta dosegla najhitrejšo rast v več kot štirih letih. Ključna sprememba je predvsem v povpraševanju: rast novih naročil je bila najmočnejša po začetku leta 2022, povečalo pa se je tudi izvozno povpraševanje.

Preobrat pri naročilih

Prav rast novih naročil je eden najpomembnejših razlogov za večji optimizem.

Avgusta se nova naročila niso več povečevala zgolj zaradi dokončevanja starejših naročil, temveč se je pokazalo tudi dejansko okrevanje povpraševanja. Nova naročila so zrasla najhitreje po začetku leta 2022, izvozna naročila pa so se povečala šele drugič v zadnjih štirih letih in pol.

Posebej močno povečanje prodaje na tuje so zabeležili proizvajalci v Avstriji, Nemčiji in na Nizozemskem. To je pomembno tudi za Slovenijo, saj je slovensko gospodarstvo močno povezano z evropskimi dobavnimi verigami in predvsem z nemškim industrijskim prostorom.

Slovensko gospodarstvo je močno povezano z evropskimi dobavnimi verigami in predvsem z nemškim industrijskim prostorom.

Po podatkih S&P Global je avgustovsko okrevanje precej bolj zdravo kot julijska rast, ki je bila še v veliki meri posledica zmanjševanja zaostankov pri starih naročilih. Avgusta pa je v ospredje stopilo novo povpraševanje.

Nemčija ponovno vleče evropsko industrijo

Najbolj izstopa Nemčija. Nemški industrijski PMI je avgusta dosegel 54,1 točke, kar pomeni najmočnejšo rast proizvodnega sektorja v več kot štirih letih. Hkrati je močno poskočila tudi proizvodnja, saj so se naročila povečala bistveno bolj kot v predhodnih mesecih.

Reuters poroča, da je nemško industrijo spodbudil predvsem izrazit skok novih naročil, posledično pa je bila rast proizvodnje najmočnejša od januarja 2022. To je pomemben premik za gospodarstvo, ki se je v zadnjih letih soočalo z velikimi težavami – od visokih cen energije in izgube konkurenčnosti do šibkega industrijskega povpraševanja.

Avgustovski podatki zato niso pomembni samo za Nemčijo. Če se nemška industrija resnično postavlja na noge, lahko to pomeni več naročil tudi za številne dobavitelje iz drugih evropskih držav.

Francija napreduje, Italija in Španija še vedno zaostajata

Okrevanje pa ni enakomerno. Francija je k izboljšanju evropskega rezultata prispevala, medtem ko je italijanska industrija avgusta ponovno zdrsnila v območje krčenja. Tudi Španija je ostala pod mejo 50 točk.

Španski proizvodni PMI je avgusta znašal 49,5 točke, kar pomeni ponovno krčenje industrijske dejavnosti.

Evropska slika je zato precej bolj zanimiva, kot bi lahko sklepali samo iz skupnega kazalnika. Nemčija in Francija okrevanje vlečeta navzgor, medtem ko se nekatere druge velike članice z njim še niso uspele v celoti povezati.

Po več kot treh letih se ustavlja tudi odpuščanje

Še posebej pomemben je podatek o zaposlenosti. Avgusta je bilo število zaposlenih v proizvodnih podjetjih približno nespremenjeno. S tem se je končalo več kot triletno obdobje neprekinjenega mesečnega zmanjševanja zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih.

To je pomemben signal, saj pomeni, da podjetja ob večjem povpraševanju ponovno potrebujejo ljudi. Tudi poslovno zaupanje proizvajalcev se je izboljšalo že četrti mesec zapored. Optimizem glede proizvodnje v prihodnjih 12 mesecih se je povzpel nad dolgoletno povprečje.

S&P Global je že konec avgusta ugotavljal, da se je evropsko gospodarstvo okrepilo in da podatki nakazujejo okoli 0,3-odstotno rast BDP evroobmočja v tretjem četrtletju.

Tudi stroškovni pritiski popuščajo

Dobra novica za evropska podjetja je tudi nekoliko ugodnejša stroškovna slika. Rast nabavnih stroškov je bila avgusta najnižja v šestih mesecih, počasneje pa so podjetja zviševala tudi svoje prodajne cene. Cenovni pritiski so torej nekoliko popustili.

Kljub temu ostajajo cene višje kot pred izbruhom bližnjevzhodnega konflikta. Energetski šoki tako še vedno predstavljajo pomembno tveganje za evropsko industrijo. To je pomembno tudi zaradi denarne politike Evropske centralne banke. Čeprav se industrijski stroški umirjajo, ostaja inflacijski pritisk pomemben dejavnik pri prihodnjih odločitvah ECB.

Slovenija pred pomembnim izzivom

Za Slovenijo so evropski podatki dvojnega pomena. Po eni strani je okrevanje evropske industrije dobra novica za slovenska podjetja, saj pomeni večje možnosti za izvoz, več naročil in večjo proizvodnjo.

Po drugi strani pa evropsko okrevanje pomeni tudi večjo konkurenco. Nemška podjetja, ki ponovno povečujejo proizvodnjo in naročila, bodo iskala konkurenčne dobavitelje, partnerje in delovno silo.

Slovenska industrija bo morala zato izkoristiti trenutek, ko se evropsko povpraševanje ponovno krepi.

Podatki SURS kažejo, da se poslovno okolje v slovenski predelovalni industriji spremlja tudi skozi pričakovanja podjetij glede proizvodnje, naročil, zaposlenosti in prodajnih cen. Zadnja posodobitev statistične baze je bila objavljena 25. avgusta 2026. Ključno vprašanje je, kdo bo od tega okrevanja največ pridobil.

Slovenska industrija bo morala izkoristiti trenutek, ko se evropsko povpraševanje ponovno krepi.

Priložnost, ki je Slovenija ne sme zapraviti

Avgustovski PMI je pomemben predvsem zato, ker kaže na spremembo trenda. Evropska industrija ni več odvisna samo od starih naročil. Vračajo se nova naročila, okreva izvozno povpraševanje, proizvodnja raste, zaposlovanje pa se stabilizira.

Evropska industrija ni več odvisna samo od starih naročil.

Za Slovenijo je to priložnost, vendar le, če bo gospodarstvo dovolj konkurenčno. Ni dovolj, da evropska podjetja dobivajo več naročil. Slovenska podjetja morajo biti sposobna ta naročila prevzeti, proizvesti konkurenčne izdelke, vlagati v tehnologijo in zaposlovati.

Če se bo evropsko industrijsko okrevanje nadaljevalo, lahko Slovenija od njega veliko pridobi. Toda za to potrebuje okolje, v katerem se podjetjem splača proizvajati, investirati in zaposlovati.