35. rojstni dan v 78. letu življenja

Čeprav sem na veliko soboto praznoval 78. obletnico življenja, sem hvaležen tudi za drugi rojstni dan, ki ga praznujem 27. junija, ko sem ostal živ na prizorišču centra Ig in ko je Zoran Dernovšek - Raketka sestrelil prvi helikopter JLA, ki je nameraval raketirati center na Igu.

Dolga leta nisem poznal situacije, ki se je odvijala tistega dne, pa bi jo rad predstavil tistim, ki so to desetdnevno vojno doživeli, pa tudi tistim, ki teh stvari sploh še ne poznajo.

Bilo je 26. junija 1991, sreda. Zjutraj smo po večernem proslavljanju v Ljubljani odhajali v službe. Že na poti proti Šentjakobu sem naletel na cestne ovire, a sem do službe vseeno dospel. Nisem še prišel do vratarnice v Belinki, ko me je vratar na daleč začel klicati, da imam telefon. Bil sem poveljnik PGD Črnuče in klicali so me iz Gasilske brigade Ljubljana, naj takoj odidem domov oz. v gasilski dom in zberem moštvo. Pripravimo naj se, da skrbimo za požarno varnost v kraju, ker zaradi blokad brigada ne more iz Ljubljane. Dokaj hitro je bila zbrana operativna sestava društva in desetdnevno bivanje v gasilskem domu se je pričelo. Cel kup zgodb se je zgodilo v tem času dežuranja, tako da nam sploh ni bilo dolgčas.

Dva helikopterja

No, ena od mnogih stvari se je zgodila že naslednji dan, 27. junija. Nekaj pred poldnevom so telefonirali iz Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Stožice. Klicali so jih na Ig, da bi prišli praznit skladišče skupnega odreda Civilne zaščite, kamor je bilo PGD Stožice razporejeno v tistem obdobju. Ker sami niso imeli ustreznih kapacitet za odvoz opreme, ki jim je pripadala, so nas poklicali, ker smo ob terenskem vozilu Nissan imeli 1.500-kilogramsko prikolico, kamor bi to lahko naložili.

Pristal sem, da jim gremo to iskat, in s Slavkom Oražmom sva se nekako prebila do centra na Igu. Tam so nekateri že odhajali, drugi še nakladali, popisovali in šteli opremo, kot da je veliko časa za evakuacijo. Tudi midva sva začela nakladati opremo na prikolico, ko se je od nekod pojavil moški in kričal, naj takoj končamo in se odpeljemo iz centra. Prišla je namreč informacija, da se centru približujeta dva helikopterja iz Zagreba, ki naj bi izvedla napad na rekrute teritorialne obrambe, ki so bili nameščeni v tem centru. Obenem smo izvedeli, da so se oni že umaknili na varno v gozd, mi pa smo na hitro zaključili in se odpeljali proti Ljubljani. Ker je bila cesta prazna, pa tudi močno nagnjena na obe strani, sem divjal kar po sredini ceste. Kmalu sva, malo stran od Iga, opazila gost dim v gozdu.

Sestreljen je bil prvi helikopter. Sestrelil ga je g. Zoran Dernovšek, ki je bil v gozdu nad Igom pripravljen za ta ukrep. Spoznala sva se šele pred nekaj leti, ko sem se mu prišel zahvalit na prizorišče, kjer se vsako leto spomnimo tega dogodka. On ni imel nobene informacije, da je tam tisti trenutek okoli 15 gasilcev iz gasilskih društev iz Ljubljane z vozili. Kot je povedal, se je moral v kratkem času odločiti, ali sprožiti raketo ali ne. To je storil in nas prav gotovo rešil smrti. Še veliko več žrtev bi napad povzročil tudi v naselju, tako pa je bila žrtvovana posadka enega helikopterja, drugi helikopter pa je uspel pobegniti, ko je videl padec prvega.

Zoran Dernovšek se je moral v kratkem času odločiti, ali sprožiti raketo ali ne. To je storil in nas prav gotovo rešil smrti.

Rojstni dan

Iz tega dogodka sva ugotovila, da brez razmišljanja on in tudi vsi drugi na tej akciji praznjenja skladišča lahko brez pomislekov praznujemo svoj drugi rojstni dan, ki mu letos dodajamo številko 35.

Človeška usoda je res nekaj neverjetnega in mi smo veseli, da smo preživeli te trenutke. Lahko se zahvalimo tudi Bogu, da nam je namenil še ta leta. Kot so mi sporočili iz udeleženih PGD-jev takratnega dogodka, je sicer kar nekaj teh gasilcev že pokojnih, mi pa o tem še lahko pričamo in obujamo spomine na te neljube dogodke, obenem pa nam je tudi hudo, ko nekateri zelo nesramno obeležujejo to 'samo' desetdnevno vojno. Naj jih bo sram in ob branju takih spominov naj se odločijo, da s takim obnašanjem zaključijo!

(D258: 38)