Borci ISIS-a prihajajo v Evropo na migrantskih čolnih preko Sredozemlja
Embed from Getty Images
Odkar na našem pragu ni tisočev migrantov (se pa posamezni med njimi utapljajo v Kolpi) in v evropskih mestih ne poka od terorističnih napadov, smo na migrantsko situacijo in teroristično nevarnost skorajda pozabili.
Nič napačnega, a slednje še ne pomeni, da je Evropa rešena teh dveh velikih izzivov.
Prav na to je na rimski konferenci o migracijah in varnosti opozoril italijanski zunanji minister Angelino Alfano ter posvaril pred realno nevarnostjo teroristov ISIS-a na migrantskih čolnih na poti v Evropo.
Interpol pa je pred dnevi opozoril, da je lani poleti na Siciliji pristalo 50 domnevnih borcev ISIS-a.
"V našem interesu je premagati poslovni model trgovcev z ljudmi, katerih dobiček se uporablja za financiranje organiziranega kriminala in terorizma, za kar imamo tudi dokaze, je na konferenci o migracijah in varnosti v Rimu, na kateri so se srečali predstavniki 13 evropskih in afriških držav, dejal italijanski zunanji minister Angelino Alfano.
V Italiji sta migracije in terorizem pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami pomembni temi. Navsezadnje je v državo preko morja v minulih štirih letih prišlo 600.000 ljudi.
Debata je na mestu, saj se pojavljajo realni strahovi, da se bodo bojevniki islamske države po porazu kalifata v Siriji in Iraku skušali pretihotapiti v Evropo z namenom maščevanja v obliki izvajanja terorističnih napadov.
Pred tednom dni je Frontex, evropska agencija za mejno in obalno stražo, začela izvajati novo misijo Themis, ki poleg reševalnih akcij na morju ukvarja z odkrivanjem kriminalcev in potencialnih teroristov. Ljudi, rešene na morju, obravnava kot potencialno grožnjo.
"Moramo biti bolje opremljeni za preprečevanje kriminalnih kriminalnih družb, ki želijo nezaznano priti v EU. To je ključno za notranjo varnost Evropske unije," je dejal Fabrice Leggeri, direktor Frontexa.
A naloga je vsej prej kot lahka. Ob 600 tisočih migrantih, ki so pripluli v Italijo, je bilo zaradi sumov na teroristične dejavnosti ali simpatiziranje z džihadisti zavrnjena le peščica prišlekov.
Od leta 2015 je Italija izgnala 243 ljudi, osumljenih verskega ekstremizma, vključno z imami, in jih vračala v njihove države. V tem letu so jih izgnali šest, nazadnje 41-letnega Tunizijca - preprodajalca drog, ki je zaradi tega pristal v zaporu. Tam je skušal radikalizirati svojega zaporniškega kolega ter ga po izpustitvi pahniti v naročje džihadizma.
Pred nevarnostjo prihoda potencialnih teroristov preko morja opozarja tudi Interpol. V nedavnem poročilu so tako navedli, da je med julijem in oktobrom lanskega leta na italijanskem otoku Sicilija pristalo 50 Tunizijcev, osumljenih, da so bojevniki Islamske države, poroča International Business times.
Poročilo so predali italijanskim oblastem, ki pa so ga sprejele s skepso. "Ni dokazov, ki bi podpirali trditev, da je na obale Italije prispelo 50 tujih borcev iz ISIL-a, ki so pripravljeni izvajati napade," je izjavil uradnik z italijanskega ministrstva za notranje zadeve.
Tesno sodelovanje med Tunizijo in Italijo je italijanskim oblastem omogočilo identificirati "majhno število" Tunizijcev, ki so simpatizirali z ekstremističnimi idejami. Te so vrnili nazaj v domovino, je še dodal.
Prav tako niso vsi strokovnjaki prepričani, da se borci ISIS-a podajajo na nevarno pot preko Sredozemlja.
"Teroristi nikdar ne prihajajo s čolni," ocenjuje Andrea Margelletti, predsednik italijanskega Centra za mednarodne študije in svetovalec italijanskega ministrstva za obrambo.
"Nobena resna teroristična organizacija bi tvegala in poslala svoje izurjene ljudi na nevaren čoln, ki se lahko ob prvem večjem valu prevrne. Islamska država bi uporabila zanesljiva in zasebna plovila, s katerimi bi zagotovili varen prihod v Italijo."
Podobna izkušnja iz Slovenije, ko so naši obrambni strokovnjaki v medijih trdili, da med migranti na naših mejah ni teroristov, je pokazala, da ti nimajo vedno prav in da ISIS ne izbira sredstev, tudi tveganjih, za izpolnitev svojih ciljev.
Odkar na našem pragu ni tisočev migrantov (se pa posamezni med njimi utapljajo v Kolpi) in v evropskih mestih ne poka od terorističnih napadov, smo na migrantsko situacijo in teroristično nevarnost skorajda pozabili.
Nič napačnega, a slednje še ne pomeni, da je Evropa rešena teh dveh velikih izzivov.
Prav na to je na rimski konferenci o migracijah in varnosti opozoril italijanski zunanji minister Angelino Alfano ter posvaril pred realno nevarnostjo teroristov ISIS-a na migrantskih čolnih na poti v Evropo.
Interpol pa je pred dnevi opozoril, da je lani poleti na Siciliji pristalo 50 domnevnih borcev ISIS-a.
"V našem interesu je premagati poslovni model trgovcev z ljudmi, katerih dobiček se uporablja za financiranje organiziranega kriminala in terorizma, za kar imamo tudi dokaze, je na konferenci o migracijah in varnosti v Rimu, na kateri so se srečali predstavniki 13 evropskih in afriških držav, dejal italijanski zunanji minister Angelino Alfano.
V Italiji sta migracije in terorizem pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami pomembni temi. Navsezadnje je v državo preko morja v minulih štirih letih prišlo 600.000 ljudi.
Debata je na mestu, saj se pojavljajo realni strahovi, da se bodo bojevniki islamske države po porazu kalifata v Siriji in Iraku skušali pretihotapiti v Evropo z namenom maščevanja v obliki izvajanja terorističnih napadov.
Pred tednom dni je Frontex, evropska agencija za mejno in obalno stražo, začela izvajati novo misijo Themis, ki poleg reševalnih akcij na morju ukvarja z odkrivanjem kriminalcev in potencialnih teroristov. Ljudi, rešene na morju, obravnava kot potencialno grožnjo.
"Moramo biti bolje opremljeni za preprečevanje kriminalnih kriminalnih družb, ki želijo nezaznano priti v EU. To je ključno za notranjo varnost Evropske unije," je dejal Fabrice Leggeri, direktor Frontexa.
Od leta 2015 Italija pregnala 243 verskih ekstremistov
A naloga je vsej prej kot lahka. Ob 600 tisočih migrantih, ki so pripluli v Italijo, je bilo zaradi sumov na teroristične dejavnosti ali simpatiziranje z džihadisti zavrnjena le peščica prišlekov.
Od leta 2015 je Italija izgnala 243 ljudi, osumljenih verskega ekstremizma, vključno z imami, in jih vračala v njihove države. V tem letu so jih izgnali šest, nazadnje 41-letnega Tunizijca - preprodajalca drog, ki je zaradi tega pristal v zaporu. Tam je skušal radikalizirati svojega zaporniškega kolega ter ga po izpustitvi pahniti v naročje džihadizma.
Skeptiki: lslamska država bi poiskala bolj zanesljiva plovila
Pred nevarnostjo prihoda potencialnih teroristov preko morja opozarja tudi Interpol. V nedavnem poročilu so tako navedli, da je med julijem in oktobrom lanskega leta na italijanskem otoku Sicilija pristalo 50 Tunizijcev, osumljenih, da so bojevniki Islamske države, poroča International Business times.
Poročilo so predali italijanskim oblastem, ki pa so ga sprejele s skepso. "Ni dokazov, ki bi podpirali trditev, da je na obale Italije prispelo 50 tujih borcev iz ISIL-a, ki so pripravljeni izvajati napade," je izjavil uradnik z italijanskega ministrstva za notranje zadeve.
Tesno sodelovanje med Tunizijo in Italijo je italijanskim oblastem omogočilo identificirati "majhno število" Tunizijcev, ki so simpatizirali z ekstremističnimi idejami. Te so vrnili nazaj v domovino, je še dodal.
Prav tako niso vsi strokovnjaki prepričani, da se borci ISIS-a podajajo na nevarno pot preko Sredozemlja.
"Teroristi nikdar ne prihajajo s čolni," ocenjuje Andrea Margelletti, predsednik italijanskega Centra za mednarodne študije in svetovalec italijanskega ministrstva za obrambo.
"Nobena resna teroristična organizacija bi tvegala in poslala svoje izurjene ljudi na nevaren čoln, ki se lahko ob prvem večjem valu prevrne. Islamska država bi uporabila zanesljiva in zasebna plovila, s katerimi bi zagotovili varen prihod v Italijo."
Podobna izkušnja iz Slovenije, ko so naši obrambni strokovnjaki v medijih trdili, da med migranti na naših mejah ni teroristov, je pokazala, da ti nimajo vedno prav in da ISIS ne izbira sredstev, tudi tveganjih, za izpolnitev svojih ciljev.
Zadnje objave
Sprejemanje odločitev in odgovornosti
9. 6. 2026 ob 12:00
Bo Janševa vlada zagrizla v najtrši oreh – subvencije?
9. 6. 2026 ob 11:53
Rojstvo terorizma za 21. stoletje (7. del): Povodi za napad 11. septembra
9. 6. 2026 ob 9:00
Obletnice
9. 6. 2026 ob 6:00
Iran napadel Izrael, ta vrača udarec. Kako bo odgovoril Trump?
8. 6. 2026 ob 20:38
Kdo želi ustaviti novelo zakona o parlamentarni preiskavi?
8. 6. 2026 ob 19:14
Ekskluzivno za naročnike
Rojstvo terorizma za 21. stoletje (7. del): Povodi za napad 11. septembra
9. 6. 2026 ob 9:00
Obletnice
9. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
12
JUN
12
JUN
13
Sveta maša ob breznu Zalesnika v Trnovskem gozdu
16:00 - 18:00
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.