»Božja jeza« ali kako se bo Izrael maščeval Hamasovim teroristom

Sedmi oktober 2023 je pretresel Izrael in svet. Dobro oborožene enote Palestincev so iz Gaze vdrle v Izrael in v drznem terorističnem napadu pobile približno 1.300 Izraelcev. Storjeni so bili grozljivi zločini, zajeti talci pa so bili odpeljani v Gazo. Izraelska vlada je na napad odgovorila z vso silo. Začela je vojaško operacijo, ki še vedno poteka.  

Izrael je bil 7. oktobra 2023 v šoku. Zatajil je celoten obveščevalno-varnostni sistem. »Kljub vrsti ukrepov, ki smo jih izvedli, žal nismo zbrali podatkov, ki bi omogočili preprečitev napada,« je dejal Ronen Bar, direktor notranje obveščevalne službe Sin Bet. A o hudi napaki Izraela kdaj drugič.  

Palestinski komandosi

Teroristični napad palestinskih komandosov je bil izpeljan profesionalno. Šlo je za kompleksno operacijo, saj so komandosi napad izvedli z morja, iz zraka in po kopnem. Pred tem so se usmerjeno usposabljali za izvedbo napada. Glavni organizator napada je bil Mohammed Deif, vodja Hamasovega oboroženega krila, brigade, imenovane Qassam. On in dva druga voditelja Hamasa so oblikovali tričlanski vojaški svet, ki je načrtoval in izvedel omenjeni napad. Najbolj krvav teroristični napad v 75-letni zgodovini Izraela so poimenovali Poplava Al Aksa, kar nakazuje glavni razlog za napad. Aprila 2023, med ramadanom, so namreč izraelski varnostni organi vdrli v mošejo Al Aksa in precej brutalno obračunali z muslimanskimi verniki, ki so tam molili.  

Napad je izvedlo od 2.000 do 3.000 palestinskih komandosov. Poleg Hamasa naj bi sodelovale še druge oborožene palestinske skupine. Tri skupine – PIJ, Brigade mučenikov in Brigade Al-Nasser Salah al-Deen – so skupaj s Hamasom zajele 253 talcev. Glavno vlogo v napadu pa so imeli Hamasovi specialci, ki se imenujejo Nukba (v arabščini »elita«). Izraelci trdijo, da so prav komandosi Nukbe odgovorni za množično pobijanje civilistov.  

Napad je 7. oktobra 2023 izvedlo od 2.000 do 3.000 palestinskih komandosov. 

Tajne operacije Mosada

Izrael si je po prvotnem šoku opomogel. Izraelska vlada se je odločila, da bo na napad odgovorila z vso silo. Začela je vojaško operacijo, ki še vedno poteka.  

Toda bolj zanimiva je operacija, o kateri se le malo ve, je pa bistveno pomembnejša in dolgoročnejša od vojaških operacij. Gre namreč za tajno operacijo obveščevalnih služb, ki je ločena od vseh drugih varnostnih operacij, namenjena pa je likvidaciji vseh vpletenih v oktobrski teroristični napad. Podatki o tem so skopi in niso uradno potrjeni, vendar pa glede na poznavanje zgodovine lahko trdim, da gre za dokaj zanesljive informacije.  

Operacija, o kateri govorimo, ni nekaj novega. Najbolj znana izraelska tajna operacija se je imenovala Božji srd oziroma Božja jeza ali operacija Bajonet. Šlo je za povračilno operacijo Izraela po brutalnem terorističnem napadu palestinske organizacije Črni september leta 1972 na olimpijskih igrah v Münchnu. Palestinski komandosi so takrat ubili 11 izraelskih športnikov.  

Tedanja oblast pod predsednico Goldo Meir se je odločila, da bo obračunala z vsemi, ki so bili kakorkoli vpleteni v napad. Operacija je trajala skoraj 20 let. Na seznamu tarč je bilo od 25 do 30 palestinskih posameznikov, po dostopnih podatkih jih je bilo usmrčenih 22. Enota, odgovorna za likvidacije, je bila najelitnejši del obveščevalne službe Mosad, imenovana Kidon ali po slovensko Bajonet. Likvidacije so izvajali po evropskih mestih, od Rima, Varšave do Pariza. Ob tem so bile storjene tudi številne napake. Na Norveškem so Izraelci pomotoma ubili natakarja maroškega rodu, ki so ga zamenjali za palestinskega aktivista. Kakorkoli, Izraelci so pokazali, da so odločeni in imajo čas likvidirati vse, ki ogrožajo Izrael.  

»Pravici bo zadoščeno« 

Enako odločnost je Izrael pokazal po zadnjem, oktobrskem napadu. Nalogo ustanovitve posebne operacije sta dobili ključni izraelski varnostno-obveščevalni službi Shin Bet (notranja varnostna služba) in Mosad (zunanja obveščevalna služba). Skupaj sta ustanovili posebno enoto za izsleditev in usmrtitev članov Hamasa. Enota naj bi bila znana kot NILI (hebrejska kratica za svetopisemski stavek »Netzah Yisrael Lo Yeshaker« oziroma v smiselnem prevodu »Zmagovito judovsko ljudstvo je večno«). Ime enote ima tudi zgodovinski pomen. NILI je bilo namreč ime judovske vohunske mreže, ki je podpirala Združeno kraljestvo v boju proti Osmanskemu cesarstvu v Palestini med letoma 1915 in 1917.  

Shin Bet je nakazal, da bo enota NILI delovala neodvisno od obstoječih protiterorističnih enot in vojaških operacij v Gazi. Osredotočila se bo izključno na identifikacijo in likvidacijo vpletenih v umore in mučenje Izraelcev med oktobrskim napadom. Mark Regev, svetovalec izraelskega premierja Netanjahuja, je pojasnil, v katero smer bo delovala NILI: »Dosegli jih bomo in pravici bo zadoščeno.« 

Delovanje obveščevalnih služb se je od leta 1972 spremenilo. Glavna orožja NILI bodo zdaj droni in natančno vodene rakete. Uboji s pomočjo dronov so postali na Bližnjem vzhodu stalnica. Večino pomembnih pripadnikov Islamske države so ZDA in Rusi pobili ravno z droni.  

Uboji s pomočjo dronov so postali stalnica. Večino pomembnih pripadnikov Islamske države so ZDA in Rusi pobili ravno z droni.  

NILI pa ne bo omejena le na delovanje v Izraelu in na Bližnjem vzhodu, ampak bo delovala po vsem svetu. Ravno zato bo klasična udarna pest NILI še vedno enota komandosov, in sicer že prej omenjena enota Kidon. Gre za enoto, ki deluje znotraj Mosadovega oddelka za tajne operacije v tujini, imenovanega Cezareja. Kidon je likvidatorska elita. V zadnjem času so agenti Kidona izvedli več atentatov na iranske jedrske znanstvenike. Najbolj odmeven je bil atentat na iranskega jedrskega inženirja Dariousha Rezaeinejada, ki so ga leta 2011 pred njegovim domom ubili napadalci na motorju. V Iranu seveda. Leta 2020 so ubili glavnega iranskega jedrskega inženirja Mohsena Fakhrizadeha.  

Agenti Kidona so rekrutirani iz posebnih enot izraelske vojske na čelu z elitno izvidniško enoto Sayeret Matkal. Modus operandi Kidona ni prikrito ubijanje, ampak je njihov cilj, da z usmrtitvijo pošljejo jasno sporočilo teroristom. Zato likvidacije izvajajo s strelnim orožjem ali eksplozivom. Podoben modus ima tudi ruska vojaška obveščevalna služba GRU, ki je z zastrupitvami z bojnim strupom novičok dajala jasen podpis likvidacijam disidentov.  

Modus operandi Kidona ni prikrito ubijanje; z likvidacijo želijo posredovati jasno sporočilo teroristom. 

Prva naloga NILI je identifikacija vseh vpletenih v oktobrski napad. To nalogo so Izraelcem olajšali teroristi sami. Velik del svojih dejavnosti so namreč snemali in slikali ter to potem objavljali. Izraelci imajo najboljši sistem prisluškovanja in nadzorovanja GSM ter svetovnega spleta. Imajo vrhunska orodja, s katerimi lahko razbijejo večino kod in šifer. Analitična spletna orodja dnevno pregledujejo ogromno količino podatkov na spletu in izločajo uporabne informacije (slike, sporočila, dokumente …). Analitični oddelek bo skrbno pregledal vse to gradivo. Med najbolj iskanimi je sicer poveljniški kader Hamasa, iščejo pa tudi vse druge, ki so bili kakorkoli vpleteni v napad.  

Dolga roka Izraela

Prvi rezultati izraelskega maščevanja so že vidni. Januarja je bil z dronom v Libanonu ubit Saleh al-Arouri, soustanovitelj oboroženega krila Hamasa. Z droni sta bila ubita tudi Ali Quadi in Billal Al Kedra, visoka poveljnika Hamasovih komandosov Nukbe. Ne gre pa samo za poveljnike. V javnosti je odmevala slika s Hamasovci, ki vozijo truplo mlade Shani Louk. Velika večina (vsi?) pripadnikov Hamasa na sliki je bila identificirana in likvidirana.  

NILI bo delo nadaljevala še dolgo po tem, ko bo v Gazi že mir. Hamasovci nikoli več ne bodo javno paradirali. Leta 1972 so imeli Izraelci le 30 »tarč«, danes jih imajo 2.000 ali 3.000. Do zdaj je bilo ubitih približno tretjina pripadnikov Hamasa (okoli 12.000). Visoki poveljniki se skrivajo v Katarju in Turčiji, podporniki tudi po Evropi. Izrael jih bo poiskal in odstranil.  

Če je operacija Božja jeza trajala 20 let, lahko domnevamo, da bo tudi NILI delovala dolgo, dolgo časa. Izrael ima dolgo roko. In ne odpušča.  

Objavljeno v: Tednik Domovina, št. 152, str. 32-33.