Demokrati po treh mesecih v vladi: SKOK, nov model vodenja bolnišnic in priprave na lokalne volitve

Ministra Mihael Zupančič in Tadej Ostrc sta na srečanju Demokratov predstavila prve opravljene naloge in zakonodajne spremembe, ki jih pripravljata. Minister in predsednik stranke Anže Logar pa je nekaj besed namenil tudi novemu vodstvu GEN-I, sodelovanju v koaliciji in prihajajočih lokalnih volitvah.

Stiski rok, sproščeni pogovori, aplavzi in slovenska glasba. Na vseslovenskem srečanju Demokratov Anžeta Logarja v Ločici ob Savinji je bilo v ospredju druženje članov in podpornikov, toda le tri mesece in en dan po prisegi četrte vlade Janeza Janše tudi političnih tem ni manjkalo.

»Res sem rad v vaši družbi. Če bi imel več časa, bi vam to večkrat povedal. Ampak če bi imel več časa, bi to pomenilo, da nismo v vladi – odločitev pa je bila vaša,« je zbrane nagovoril predsednik Demokratov, podpredsednik vlade in minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar.

Med udeleženci je bilo čutiti zadovoljstvo z dosedanjim delom stranke. Eden od podpornikov, ki je zaposlen v zagonskem podjetju, je izpostavil predvsem spremembo odnosa do gospodarstva. »Pogoje potrebujemo, da lahko delamo. Pogoje potrebujemo, da lahko rastemo,« je dejal.

Drugi udeleženci so poudarjali delo poslancev in ministrov ter pričakovanje, da bodo Demokrati svoje ideje prenesli v vladne odločitve. Stranka ima v vladi tri ministre, ki so na srečanju predstavili, kaj jim je v prvih mesecih že uspelo narediti in katere večje spremembe še pripravljajo.

Zupančičeve štiri prednostne naloge

Za najbolj sproščen trenutek srečanja je poskrbel sin pravosodnega ministra Mihaela Zupančiča. Med očetovim nastopom mu je na govorniškem odru iz žepa enega za drugim jemal balone. »Se opravičujem, to je družina,« se je nasmejal minister. Pri odgovorih o delu pravosodnega ministrstva je bil precej resnejši.

Kot prvo prednostno nalogo je izpostavil SKOK, sistem specializiranega pregona korupcije in organiziranega kriminala. Vladni predlog povezuje okrepljeno specializirano državno tožilstvo, Nacionalni preiskovalni urad in novo specializirano sodišče. Cilj je vzpostaviti povezano pot od odkritja suma kaznivega dejanja in policijske preiskave do tožilstva ter sojenja. Najzahtevnejši primeri korupcije, organiziranega in gospodarskega kriminala naj bi bili obravnavani prednostno, s tem pa naj bi zmanjšali tudi nevarnost zastaranja. Zupančič je dejal, da želi v Sloveniji namesto »kulture najmanjše možne odgovornosti« vzpostaviti kulturo učinkovitega pregona. Država mora po njegovih besedah policiji, tožilstvu in sodiščem zagotoviti ustrezna pooblastila ter pogoje, da bodo lahko svoje delo opravili brez nepotrebnega čakanja.

SKOK pa je le ena od nalog ministrstva. »Sprememba procesne zakonodaje, nova sodna stavba – to so top tri prioritete. Poleg tega pa še razbremenitev sodnikov in sodišč,« je naštel minister. Poseči nameravajo v procesno zakonodajo, ki po njegovi oceni po nepotrebnem otežuje in podaljšuje sodne postopke. Del nalog, pri katerih odločitev sodnika ni nujna, bi prenesli na druge pravne poklice. »Tam, kjer ni treba, da odloča sodnik, lahko odločanje prepustimo notarjem ali drugim poklicem,« je pojasnil Zupančič. Sodnikom bi tako ostalo več časa za zahtevnejše zadeve, v katerih je sodna presoja nepogrešljiva.

Med prednostnimi projekti ostaja tudi nova sodna stavba. Minister je poudaril, da je večina dela še pred njimi, vendar da so prve postopke že začeli.

Ostrc najprej urejal denar in črpanje evropskih sredstev

Zdravstveni minister Tadej Ostrc je spomnil, da so ob prevzemu ministrstva javnosti predstavili stanje, ki so ga podedovali. Prvi meseci so bili zato namenjeni predvsem pregledu odprtih zadev, črpanju evropskih sredstev in urejanju financ. Na ministrstvu so se intenzivno ukvarjali s črpanjem sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost ter drugih evropskih virov. Ostrc je ob tem opozoril, da evropski denar ni nekaj, kar bi Slovenija dobila brez lastne odgovornosti. »To niso sredstva iz Evrope, ki jih dobimo kar tako, ampak so naša sredstva, ki jih moramo znati porabiti,« je poudaril.

Ministrstvo je imelo na mizi tudi rebalans proračuna. Ostrc ocenjuje, da so finančni del prvih mesecev uspešno obvladali, ob tem pa začeli pripravljati prve zakonodajne spremembe. Med njimi je osnutek zakona o redkih boleznih. To področje je označil za eno od nujnih nalog, ki jih mora Slovenija čim prej urediti.

V pripravi je tudi zakon, namenjen povečanju dostopnosti zdravstvenih storitev. »To je tisto, kar ljudi in paciente najbolj zanima in čemur tudi sam namenjam največji poudarek,« je dejal. Svoj cilj je strnil še bolj neposredno: »Ob koncu mojega mandata mora biti slovensko zdravstvo bolj dostopno, bolj učinkovito, predvsem pa bolj človeško kot danes.«

Bolnišnice naj ne bi bile več vódene kot vsi drugi javni zavodi

Ena večjih napovedanih sprememb zadeva upravljanje slovenskih bolnišnic. Ostrc opozarja, da se je v več kot treh desetletjih marsikaj spremenilo, bolnišnice pa so še vedno vodene po zakonu o zavodih, ki velja tudi za številne povsem drugačne javne ustanove. Bolnišnice imajo po njegovih besedah svoje posebnosti, veliko odgovornost ter zapleteno finančno in strokovno organizacijo, zato njihovega upravljanja ni mogoče enačiti z upravljanjem drugih javnih zavodov.

Ministrstvo pripravlja poseben zakon, ki naj bi uredil prav upravljanje in nadzor bolnišnic. Cilj je večja dostopnost storitev ter bolj pregledna in učinkovita poraba denarja. Ostrc zagovarja dvotirno vodenje. Poslovni del bolnišnice bi moral voditi človek, ki se spozna na ekonomiko, organizacijo in upravljanje, ob njem pa bi moral biti strokovni vodja, ki pozna medicino ter razume potrebe bolnikov in zdravstvenega osebja. »Bolnišnico mora voditi nekdo, ki se spozna na ekonomiko in organizacijo, vedno pa mora ob sebi imeti nekoga, ki vodi strokovni del,« je pojasnil.

Po njegovih besedah ni mogoče pričakovati, da bo ena oseba hkrati vrhunski zdravnik, ekonomist, organizator in menedžer. Prav zato želi jasno razdeliti poslovno in strokovno odgovornost.

Logar zadovoljen, da ima država vpliv na GEN-I

Predsednik stranke in minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar je na srečanju odgovarjal tudi na vprašanja o spremembah v energetiki in GEN-I. Dejal je, da ga veseli, da ima Republika Slovenija po njegovem prepričanju končno več vpliva na družbo, ki je bila dolga leta 'zaklenjena'. Kot gospodarski minister želi predvsem dobro poslovanje podjetja in njegovo odgovornost do državljanov Slovenije. »Dobro poslovanje je meni kot gospodarskemu ministru najpomembnejše in dobro poslovanje je tisto, kar se mora pokazati,« je povedal. Ob tem je zavrnil razumevanje, da gre pri vodenju podjetja za politično funkcijo. »To ni politična funkcija, to je korporativna funkcija. To je gospodarstvo,« je poudaril.

Sodelovanje Demokratov v koaliciji je ocenil kot dobro. Stranka lahko po njegovih besedah na resorjih, ki jih vodi, uresničuje cilje, ki si jih je zastavila pred volitvami. Končne ocene koalicijskega sodelovanja ne želi dajati po treh mesecih, ampak na podlagi opravljenih nalog in izpolnjenih predvolilnih obljub. Kljub temu pričakuje, da bo tudi pregled prvih stotih dni vlade pokazal dobre rezultate.

Do konca leta preverjanje zaupanja v vodstvo

Logar je napovedal tudi volilni kongres stranke, ki naj bi potekal do konca leta. Na njem namerava preveriti zaupanje članstva v svoje vodenje Demokratov. Pojasnil je, da so bili meseci po parlamentarnih volitvah zelo intenzivni. Najprej so potekala zahtevna pogajanja o sestavi nove vlade, nato pa so se morali ministri posvetiti prevzemu svojih resorjev.

Demokrati so mlada stranka, zato jih poleg vladnega dela čaka tudi nadaljnja gradnja notranje organizacije. V Mariboru bodo morali izvoliti novo vodstvo mestnega odbora. Logar je dejal, da je z nekdanjim predsednikom Alešem Novakom dobro sodeloval, ta pa naj bi se že januarja odločil, da se bo bolj posvetil poklicnemu delu in manj politiki.

V Ljubljani želijo skupnega kandidata

Naslednji večji politični preizkus bodo novembrske lokalne volitve. Demokrati imajo po Logarjevih besedah 75 lokalnih odborov. V občinah, kjer so že organizirani, želijo praviloma pripraviti svoje kandidatne liste.

Večji izziv so občine, v katerih še nimajo lokalnega odbora. Tudi tam bodo poskušali sestaviti liste in volivcem ponuditi svojo izbiro. Odločitve o kandidatih v največjih mestih še niso sprejete, v številnih manjših občinah pa naj bi bila imena že precej jasno določena. Posebno pozornost namenjajo Ljubljani.

Logar se je tik pred srečanjem vrnil z obiska v Beogradu, zato je dejal, da še ni seznanjen z vsemi zadnjimi usklajevanji. Njegova želja pa je jasna in sicer, da naj vladne stranke naj oblikujejo skupnega kandidata, ki bi ponudil drugačen pogled na razvoj prestolnice. Po njegovih besedah potrebuje Ljubljana kandidata, »ki bo končal 20-letno vladavino Zorana Jankovića«.