Evropa pred predstavitvijo italijanskega mandatarja in vladnega programa zadržuje dih

Embed from Getty Images

Ta teden je v javnost pricurjalo kar nekaj zakulisnih informacij o sestavljanju nove italijanske vlade, ki naj bi najkasneje v ponedeljek dobila mandatarja in imena predlaganih ministrov.

Čeprav je vodja Gibanja 5 zvezd Luigi di Maio po razkritju dela osnutka koalicijske pogodbe dejal, da so jo radikalno spremenili, njena vsebina še vedno buri duhove in povzroča kopico sivih las proevropskim in zmernim silam.

Italijanska politika je sicer znana po spletkah, preobratih in vrsti spornih izjav njenih akterjev, a dogajanje po tokratnih volitvah je še posebej pestro, z vrsto povsem novih elementov.

Parlamentarne volitve 4. marca so namreč pomenile jasno zmago nekonvencionalnih in populističnih strank, na njih pa je prvo mesto osvojila koalicija desnosredinske Naprej, Italija starega mačka Silvia Berlusconija ter skrajno desne Lige pod vodstvom Mattea Salvinija (nekoč poimenovane Severna liga). Ta se je nato odločila za koalicijska pogajanja s populističnim Gibanjem 5 zvezd Luigija di Maia, čigar volilni rezultat je bil prav tako uspeh.

Povolilne računice in razlike v (radikalnih) stališčih strank

Kot je znano, so bila povolilna koalicijska pogajanja zelo težka; nedavno je celo kazalo, da bodo propadla in bodo potrebne nove volitve. Gibanje 5 zvezd in zavezništvo Liga - Naprej, Italija, v imenu katerega se je pogajal Matteo Salvini, se namreč v mnogih pogledih radikalno razlikujeta oz. imata celo diametralno nasprotna stališča.

Gibanje 5 zvezd trdi, da presega tradicionalno delitev levo-desno in se hkrati zavzema za nekatera (tradicionalno) konservativna ter (tradicionalno) levo-liberalna stališča. Tako je denimo hkrati za zaostritev migracijske politike (ta je očitno, vsaj do neke mere, skupna vsem trem) ter za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka pri 780 evrih. Na drugi strani ima Liga povsem nasprotna gospodarska stališča in se denimo zavzema za enotno, 15-% davčno stopnjo.

Kot da radikalnih idej še ne bi bilo dovolj, je obema strankama skupen evroskepticizem, ki je sicer močnejši pri Gibanju, ki je šele pred nekaj tedni odstopilo od zahteve po referendumu o evru. Obe stranki bi tudi ukinili evropske sankcije proti Rusiji in vzpostavili drugačen odnos Italije z Rusijo. Poleg tega bi še posebej Gibanje odpravilo ali revidiralo nekatere reforme iz preteklosti na čelu s pokojninsko iz leta 2012.

Razkriti del osnutka koalicijske pogodbe in nevarnosti za Evropo

Kot so v četrtek zapisali tudi pri britanskem Economistu, se ima Evropa še nastajajoče vlade še kako bati, nemara celo bolj, kot trenutno izgleda. Poleg ukinitve ali predelave za vzdržnost italijanskih javnih financ nekaterih nujnih strukturnih reform imata stranki namreč še vrsto drugih, za stabilnost evroobmočja nevarnih idej.

Tako je denimo v sredo italijanska različica medija Huffington post objavila, da naj bi koalicijska pogodba vsebovala cilj o preprostem odpisu celih 250 milijard evrov italijanskega dolga (ta sicer znaša skoraj 10-krat toliko), hkrati pa naj bi v njej pisalo, da ima vsaka država pravico izstopiti iz evroobmočja. Vodja Gibanja, 31-letni Luigi di Maio, je nato še itsi večer izjavil, da so osnutek pogodbe že "radikalno spremenili" in da v njem ni veliko tistega, kar sicer polni naslovnice.

Italija sicer predstavlja tretje največje evrsko gospodarstvo in ima ene najbolj "nezdravih" javnih financ v Evropi, poleg tega pa zelo slabe demografske projekcije in visoko brezposelnost mladih.

V petek sta obe stranki stopili pred novinarje in povedali, da imata napisano pogodbo in sestavljeno ekipo ministrov, da pa bodo o dogovoru še interno glasovali, prav tako še ni znano, kdo naj bi bil premier.

Avstrijska tiskovna agencija pa je ob tem poročala, da je Berlusconi Salvinija včeraj, očitno ob izpadu njegove Naprej, Italija iz vlade, pozval k odstopu od dogovora.