Od zdravila proti raku do smuči z vzmetenjem: to so najboljše slovenske inovacije

Izmed 235 inovacij, ki so letos kandidirale na razpisih regionalnih gospodarskih zbornic, se je na nacionalnem nivoju za najvišja nacionalna priznanja GZS za inovacije potegovalo 49 najboljših zlatih regionalnih inovacij – zlata priznanja je prejelo osem inovacij, izbrali pa so tudi en inovacijski izziv. »Z velikim številom podjetja in organizacije vsako leto dokazujejo, da vlagajo v razvoj, iščejo nove, inovativne rešitve, ter razvijajo popolnoma nove rešitve, ki bodo tudi Sloveniji prenesle večjo prepoznavnost in mednarodne uspehe,« so sporočlili organizatorji.

Visokozmogljiv elektromotor za športna vozila, smuči z aktivnim vzmetenjem, nova oblika zdravila za zdravljenje raka dojk in brezpilotni tovorni letalnik so med osmimi inovacijami, ki so letos prejele zlato nacionalno priznanje Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). GZS je v okviru Dneva inovativnosti nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih ter drugih organizacijah podelila že štiriindvajsetič. Poleg osmih zlatih je podelila 27 srebrnih in 13 bronastih priznanj ter posebno priznanje za inovacijski izziv.

Na razpise trinajstih regionalnih gospodarskih zbornic je letos prispelo 235 inovacijskih predlogov, pri katerih je sodelovalo več kot 1.100 inovatorjev. Za priznanja na nacionalni ravni se je potegovalo 49 najboljših zlatih regionalnih inovacij. Za primerjavo: lani so prejeli 245 predlogov, pri katerih je sodelovalo več kot 1.300 inovatorjev. »Med 235 prijavljenimi inovacijami in več kot tisoč sodelujočimi inovatorji iz vse Slovenije vidimo izjemno raznolikost slovenskega razvojnega prostora: od zdravstva in naprednih tehnologij do energetike, krožnega gospodarstva in novih storitev,« je na podelitvi dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Kot je poudarila, vsaka od prijavljenih inovacij rešuje konkreten problem, njihova geografska in vsebinska razpršenost pa kaže, da razvojni potencial Slovenije ni omejen le na nekaj največjih podjetij ali posamezno panogo.

Tri zlata priznanja farmacevtskim inovacijam

Med osmimi zlatimi prejemniki so tri farmacevtske inovacije. Krka je priznanje prejela za napredno sintezo in dovršeno farmacevtsko obliko rivaroksabana, namenjenega preprečevanju krvnih strdkov. Lek je bil nagrajen za Sandozove globalne centre odličnosti oziroma inovacijski model za razvoj varnih in učinkovitih zdravil, Novartis farmacevtska proizvodnja pa za novo obliko zdravila za zdravljenje raka dojk.

Domel in Nela razvojni center sta razvila visokozmogljiv elektromotor za dinamično krmiljenje navora v športnih vozilih, Elan pa smuči Elan ACE s tehnologijo Active Suspension Drive.

Zlato priznanje je prejelo tudi podjetje LynxCraft za sistem LynxCraft kopilot, podjetje openDAQ pa za odprto programsko platformo, namenjeno sodobnemu zajemanju merilnih podatkov.

Med nagrajenci je še Pipistrel Vertical Solutions z brezpilotnim tovornim letalnikom Nuuva V300. Gre za hibridno-električni letalnik z navpičnim vzletanjem in pristajanjem, ki je namenjen prevozu tovora tudi na območja brez urejenih vzletno-pristajalnih stez.

Posebno nacionalno priznanje za inovacijski izziv je prejela inovacija Aquamind, pri kateri sodelujejo podjetja Ekstera, Infotim Ržišnik Perc, Mikrobium in Valter Skupina. Platforma povezuje štiri izvorne inovacije in omogoča prediktivno spremljanje kakovosti pitne vode.

Srebrna priznanja so prejeli Mineralka, Chipolo za dve inovaciji, Muflon, Pro Labor, Gostol Gopan, Impol 2000, BSH Hišni aparati za dve inovaciji, Sandiline, Gorenje za dve inovaciji, Iskra PIO, Krka za dve inovaciji, Kolektor Mobility, SIJ Acroni, Intercal Slovenija, ETI Elektroelement, Alfa Tel oziroma ReVino, Tab Systems, Appolius, EFOS, Lek, Ledinek Engineering, Danfoss Trata in ECHO Instruments. Bronasta priznanja pa so prejeli Anej Serec, Pivovarna Pelicon, Stilles, Kronoterm, O. P. S. Breznik, Robotina, Lek, Systemair, Stroka Produkt, Steklarna Hrastnik, Bistre glavice, Troia in CNC Borštnar. Več podatkov o inovacijah je dostopnih tukaj, video predstavitve pa so na voljo tukaj.

Nahtigalova je ob podelitvi opozorila, da mora Slovenija znanje hitreje pretvarjati v nove proizvode, tehnologije, investicije in višjo dodano vrednost. Za razvojni preboj so po njenih besedah potrebni skupna vizija, usklajeno delovanje države ter stabilno in dolgoročno financiranje raziskav, razvoja in inovacij. Hkrati morajo biti ambicioznejša tudi podjetja, ki bi morala nove rešitve že od začetka razvijati z mislijo na prodor na svetovni trg, ne le na domače okolje.