Evropski finančni ministri z optimizmom zrejo v prihodnost, izzivov je veliko

Na Brdu pri Kranju se je danes zaključilo dvodnevno neformalno srečanje ministrov za ekonomske in finančne zadeve držav članic EU. Kot je že pred začetkom srečanja poudaril gostitelj, slovenski finančni minister mag. Andrej Šircelj, so teme na pogovoru zajemale področja vse od blockchain tehnologij pa do zelene in digitalne evropske prihodnosti.

Ob tem je razveseljivo, da je kriza s covidom-19 vse redkeje glavna tema srečanj evropskih ministrov. Kljub temu pa ti ostajajo v naslednjih mesecih pred težavnimi nalogami, kako konsolidirati domače proračune, ki so v zadnjem letu zabeležili visoke primanjkljaje.

Finančni ministri sicer na koncu niso sprejeli nobenih uradnih sklepov, kljub temu pa imajo takšne razprave pogosto pomembne vplive na določitev fiskalnih politik, ki se vodijo v naslednjih letih.

Minister z razpravo zadovoljen

"Zelo sem vesel, da se je neformalni sestanek ministrov končal produktivno in učinkovito," je na novinarski konferenci ob koncu sestanka povedal gostitelj, finančni minister Andrej Šircelj. Iz njegovih besed je bilo razbrati, da se je s sogovorniki dotakniti vseh aktualnih tem. Te so se nanašale na bančno unijo, finančni sistem, finančno politiko in nove blockchain tehnologije, govorili pa so tudi o možnostih investiranja v manj razvitih državah, kjer je Šircelj izpostavil predvsem vlogo Mednarodnega finančnega sklada (IMF).

Cepivo prinaša upanje na odprto gospodarstvo

Kot je na novinarski konferenci še poudaril Šircelj, se izkazuje, da je bila evropska cepilna strategija v preteklih mesecih zelo uspešna, saj cepivo stabilizira razmere in zmanjšuje negativna tveganja za gospodarstvo. Kot utemeljitev svoje trditve je ob tem navedel nepričakovano visoko gospodarsko rast in nizko brezposelnost. Po besedah izvršnega podpredsednika Evropske komisije Valdisa Dombrovskisa, evropskega komisarja za trgovino, naj bi se tako vse države EU še letos oziroma prihodnje leto vrnile na stopnjo BDP iz leta 2019.

Je pa ob tem pred finančnimi ministri velik izziv, kako s prihodnjo fiskalno politiko, ki bo nedvomno morala biti bolj restriktivna, ne ogroziti okrevanja, obenem pa še vedno ohraniti stabilnost javnih financ.

Po dogovoru med ministri se bodo sicer tudi v letu 2022 ohranile fiskalne spodbude, EU pa bo okrevanje gospodarstva spodbujala predvsem z mehanizmom Next Generation EU.

https://twitter.com/mfinance_gov_si/status/1436671678441000964

Finančni sektor ključen za boj proti podnebnim spremembam

Udeleženci srečanja se seveda niso mogli izogniti niti vprašanju vpliva podnebnih sprememb na stabilnost in delovanje gospodarstva in finančnih sistemov. Spopadanje s podnebnimi spremembami in zagotavljanje sredstev za trajnostne projekte ter hkratno zagotavljanje finančne stabilnosti bo tako postala ena od ključnih nalog v prihodnjih letih.

Ministri so se ob tem strinjali, da morajo imeti posledice podnebnih sprememb ključno vlogo pri oblikovanju politik za obvladovanje prihodnjih tveganj v finančnem sistemu: »Cilj vseh nas je, da zmanjšamo morebitna tveganja. Temu bo treba prilagoditi tudi finančni sistem in izboljšati kapitalski trg,« je ob tem dejal minister Šircelj.

Vendar pa investicije za zeleni prehod same po sebi ne bodo dovolj, zato podpredsednik EK Dombrovskis ob tem izpostavlja tudi nujnost strukturnih reform.

Obdavčitev korporacij vse bolj realna

Srečanje na Brdu pa je še potrdilo dejstvo, da je reforma obdavčitve podjetij, s katero se bo vzpostavil sistem, ki bo ustrezno obdavčil podjetja v digitalni dobi, vse bližje. Soglasje za to je prisotno tudi med evropskimi ministri, bo pa v prihodnjih mesecih ključen predvsem dogovor med državami skupine G20. Kot je znano, naj bi morala podjetja, kot so Apple, Google in Facebook od svojega prometa plačevati najmanj 15 % davka.