Hodili in tekli bodo v spomin na »osvoboditev«, ki je pomenila novo okupacijo

Prestolnico bodo konec tedna preplavili tekači in pohodniki. Na že 68. Prireditvi Pot ob žici, ki zaznamuje spomin na okupirano Ljubljano in njeno osvoboditev, jih pričakujejo na deset tisoče. Toda zgodovinska interpretacija t. i. osvoboditve je v slovenskem primeru specifična, saj je kapitulacija nacistične Nemčije za narod pomenila zgolj prehod iz enega totalitarnega režima v drugega. Zdi se, da množica otrok, ki se dogodka udeleži tudi v organizaciji osnovnih in srednjih šol, o tem izve bolj malo ali praktično nič.

Del šolskega kurikula

Osrednji del dogajanja bo v soboto, ko bo ob tradicionalnem pohodu ob žici tudi tek trojk. Glede na izkušnje iz lanskega leta, ko so v treh dneh našteli več kot 44.000 udeležencev, se tudi letos obeta množična udeležba, sploh ob lepi vremenski napovedi.

Dogodek vsako leto sooblikujejo tudi osnovne in srednje šole. Organizatorji samo v četrtek pričakujejo 9000 otrok, naslednji dan 20.000 osnovno- in srednješolcev, v soboto pa ob lepem vremenu več kot 20.000 pohodnikov.

Praznujemo takrat kot diktator Putin

Dogajanje naj bi predstavljalo spomin na osvoboditev izpod jarma nacistične Nemčije. Tudi interpretacija praznika je v različnih evropskih državah različna – tako po datumu kot po pomenu – in celo po imenu. Zahodna Evropa namreč praznuje Dan Evrope, in praznuje ga 8. maja. Na večer tega dne leta 1945 je bil namreč podpisan nemški akt o predaji.

Medtem je sovjetska vlada zmago oznanila 9. maja po podpisni ceremoniji v Berlinu. Zato ima tudi ruski diktator Vladimir Putin proslavo na 9. maja, je v podkastu Domovine pred časom pojasnil zgodovinar dr. Jože Možina. »Očitno smo bolj v vzhodnem bloku,« sklepa zgodovinar. Tudi sicer pa ima politična elita po njegovi oceni vse manj znanja in vedenja o zgodovini. »Čedalje bolj pa je angažirana in srborita pri obrambi revolucionarnih pridobitev, « je poudaril.

Koga so osvobodili partizani?

Zgodovinopisje sicer pravi, da naj bi Ljubljano osvobodili partizani, ko so 9. maja 1945 vkorakali v mesto. Toda pravzaprav ni znano, pred kom točno. Okupator je namreč Ljubljano do tedaj že davno zapustil.

Okupator je Ljubljano do 9. maja 1945 že davno zapustil.

Narod, ki se je osvobodil enega totalitarnega režima, se je za skoraj pol stoletja utopil v drugem. Še pred tem je ta izvensodno pomoril na deset tisoče njegovih nasprotnikov, katerih posmrtni ostanki še danes niso našli zadnjega bivališča. Ljubljanske mestne oblasti denimo že leta nasprotujejo selitvi posmrtnih ostankov 3.450 žrtev Macesnove gorice v prestolnico.

Žica je ostala še več tednov

In ta del zgodovine tudi med mladimi, ki se v tej isti prestolnici te dni udeležujejo pohoda ob žici ostaja zamolčan. »In mladina, ki bo šolsko obvezno morala hoditi, spet ne bo izvedela, da je novi komunistični okupator italijansko žico še nekaj tednov ohranil, da je na zaprtem območju likvidiral svoje nasprotnike, pa obrtnike, inteligenco, meščanstvo, trgovce,« je na omrežju X zapisal novinar Vinko Vasle. Kot je dodal, je prav takrat v Ljubljani nastal tudi fond vil in velikih meščanskih stanovanj, v katere so se vselili komunistični funkcionarji.

In kaj danes o tem obdobju izvedo mladi? Kot nam je pojasnila ena od mater, se dogodka z družino udeležujejo že več let. V zadnjih letih se o pomenu te poti z otroki ne pogovarjajo več. Ko pa so se nanjo odpravili prvič, so otrokom pojasnili, da gre za spomin na čas, ko je bila Ljubljana obdana z bodečo žico, ko je bila okupirana. Da je dobro, da se vsaj enkrat na leto spomnijo na stvari, ki so v današnjem času morda samoumevne, da smo torej svobodni, je pojasnila.

Izvorni pomen »praznika« bledi

Pomemben vidik dogodka je zanje tudi rekreacija. Prav tako se, če so v tem času doma, dogodku radi pridružijo tudi iz povsem družabnih razlogov, saj se navadno ob tej priložnosti podružijo tudi s kakšno drugo družino, prav tako se med sabo družijo njihovi otroci. Sama cele poti še ni prehodila, so jo pa prekolesarili.

Po izkušnji naše sogovornice večina staršev svojim otrokom pove kaj o tem. Prav tako najmlajši podobno zgodbo izvedo v vrtcih in osnovnih šolah. Vendarle pa dogodek po oceni našega drugega sogovornika sčasoma izgublja pomen in postaja vse bolj rekreacijski dogodek. Ko je bil sam še otrok, so jim v šolah vedno govorili, da gredo po poteh »ograjene Ljubljane«, ne pa da gredo ne nekakšen sprehod. »Danes je vse bolj športno naravnano,« je dodal.