Kaj je premier Golob odgovoril poslancem?

Med 50 državami, kjer so ocenjevali, katera ima najboljšo kvaliteto življenja, smo pristali na zadnjem mestu. Ujeti smo v situacijo, ki na eni strani duši podjetja, na drugi strani poglablja revščino in tudi kaznuje tiste, ki ustvarjajo. Povečalo se je število stečajev, tudi število tistih, ki živijo pod pragom tveganja revščine, se je povečalo. Vse to je naštela poslanka Eva Irgl, ki jo je med drugim zanimalo, kje premier vidi razloge, da številno revnih narašča.

»Slovenija se je glede na statistiko, pa tudi siceršnje vzdušje v državi, ki ga lahko zaznavamo in tudi čutimo, znašla pred velikimi izzivi,« je poslanka Eva Irgl (Demokrati) opozorila, da izzivi kažejo, da sedanji način političnega delovanja očitno ne prinaša uspešne Slovenije. Ne konkuriramo v mednarodnem okolju in nimamo vzdušja, v katerem bi se državljani dobro počutili. Tako kažejo tudi mednarodne raziskave. »Med 50 državami, kjer so ocenjevali, katera ima najboljšo kvaliteto življenja, smo pristali na zadnjem mestu,« je navedla poslanka in ocenila, da smo ujeti v situacijo, ki na eni strani duši podjetja, na drugi strani pa poglablja revščino in tudi kaznuje tiste, ki ustvarjajo. Spomnila je na uradne analize, ki kažejo, da se je število stečajev povečalo za skoraj 33 odstotkov – to je najvišja številka v celotni regiji. Poslanka je še naštela, da je gospodarstvo pod velikimi davčnimi obremenitvami, ko govorimo o revščini, pa podatki Sursa kažejo, da se je število tistih, ki živijo pod pragom tveganja revščine, še povečalo. Uvrščeni smo v sam vrh držav z največjo obremenitvijo plač. »Vsak, ki v tej državi dela pošteno, je torej na nek način kaznovan z enim največjih davčnih primežev. Zavira se razvoj, rast in konkurenčnost,« je dejala poslanka in vprašala predsednika vlade, kje vidi razloge, da število revnih po zadnjih podatkih vedno bolj narašča. Vprašala ga je tudi, katere ukrepe znotraj obstoječega proračuna namerava uveljaviti za zmanjšanje števila stečajev in kako namerava ublažiti posledice padca gospodarske rasti.

Golob: Če se v Sloveniji ne bi splačalo delati, ne bi imeli najvišje zaposlenosti

Robert Golob je izrazil začudenje, da naj bi bila kvaliteta bivanja v Sloveniji na zadnjem mestu. Po njegovih besedah je to v nasprotju z vsemi ostalimi podatki in analizami. »Eurobarometer, mislim, da je ocenil, da je zadovoljstvo Slovencev na drugem mestu,« je dejal. Dejal je še, da o davčnem primežu poslušajo praktično od prvega dne te vlade. »Ko vprašamo, kaj se je dejansko od davkov povišalo, potem vsi omenijo zdravstveno zavarovanje, ki se je pretvorilo v obvezno. In da se je za evro in pol povišala RTV naročnina,« je povedal Golob in navedel, da imamo v Sloveniji najvišjo zaposlenost – česar pa ne bi imeli, če se ne bi splačalo delati. Enako po njegovih besedah velja za tujce, imamo jih več kot kadarkoli do zdaj, več kot 150 tisoč. Ocenil je še, da tudi podjetja ne bi imela rekordnih dobičkov, če se ne bi splačalo delati podjetje. Kar se tiče revščine, je Golob navedel, da je Eurostat ugotovil, da so med otroki tveganja socialne izključenosti ali revščine v Sloveniji najnižja v Evropi. Po njegovih besedah moramo imeti varnostno mrežo in ta varnostna mreža med starejšimi je bila njihov primarni fokus. »Vdovske pokojnine smo skorajda podvojili. Invalidi so bili prej prezrti, pa smo jim zdaj bistveno povečali prihodke – predvsem njihove pokojnine in kar se šteje v pokojninsko osnovo. Prednost smo dali najbolj ranljivim,« je naštel Golob in opomnil, da kljub tem varnostnim mrežam obstajajo posamezniki, ki padejo skozi. Zato so šli v poglobljen dialog s humanitarnimi organizacijami. »Da okrepimo sodelovanje in finančna sredstva, da bodo nevladne organizacije skupaj z državo dosegle ljudi, ki so v stiski. Na ta način, z delujočim gospodarstvom, ki bo imelo zaposlenost, dobičke, z državo, ki bo skrbela za ranljive kategorije, in s humanitarnimi organizacijami si jaz predstavljam državo blaginje,« je dejal. 

Eden najvišjih davčnih primežev, število revnih pa narašča

Poslanka je predsednika vlade spomnila, da vseskozi govori, da so visoke obremenitve v državi nujne zaradi financiranja socialne države – torej, da se jemlje tistim, ki ustvarjajo, zato, da se daje tistim, ki potrebujejo. »Vendar pa dejstva kažejo, da realizacija ukrepov ni takšna, kot bi si želeli. Kako je mogoče, da ima Slovenija enega najvišjih davčnih primežev na delo v razvitem svetu, hkrati pa nam število revnih po uradnih podatkih statističnega urada narašča,« je vprašala poslanka in ocenila, da denar očitno je, ampak ne pride do ljudi in ne spodbuja gospodarstva. »Tukaj pa gre še za moralno etično vprašanje – kam v resnici gre ves ta denar, če ne gre za blaginjo ljudi in ne za razvojno prihodnost države,« je vprašala ter dodala vprašanje, kdaj bodo v DZ poslali novelo zakona o dohodnini, ki bo vsebovala novo razbremenilno dohodninsko lestvico, in kakšen bo ciljni odstotek obremenitve povprečne plače. 

»Vmes sem dobil podatek, da to o stečajih ne drži,« je sporočil premier in dejal, da je prepričan, da če bi bili res v valu stečajev, ki smo jih gledali po gospodarski krizi 2008, bi o tem poročali vsi mediji – on tega ni zasledil. (O najvišjem porastu stečajev v regiji smo na Domovini poročali in nismo bili edini). Po Golobovi oceni bi se to odrazilo tudi na stopnji zaposlenosti. »Dohodninska lestvica bo prišla v zakonskih rokih, na jesen, prej je vsaka špekulacija nepotrebna,« je odgovoril glede razbremenilne dohodninske lestvice. Pojasnil je tudi, da obstajajo trije viri za davčne prihodke – davek iz dela, davek delodajalcev oz. gospodarstva in davek od premoženja. Pri davkih na premoženje smo po njegovih besedah unikatni, saj imamo v lasti daleč največ nepremičnin. »To je dobro, zato smo država blaginje,« je dejal in pojasnil, da so davki na premoženje ravno zaradi te tradicije nizki. Po njegovih besedah je tudi davek na delodajalca med najnižjimi v Evropi – a se gospodarstveniki s tem nikoli ne pohvalijo. »Prispevne stopnje na delo zaposlenih, ki jih plačujejo gospodarstveniki, so med najnižjimi,« je dejal in dodal, da razvojni denar ne izgine, socialna mreža je po njegovih besedah ena najbogatejših. »V zadnjih letih smo začeli aktivno vlagati v razvoj in znanje, zato tujci odpirajo nova visoko plačana delovna mesta v Sloveniji,« je še povedal. 

Naše ceste povzročajo veliko slabe volje

Poslanec Danijel Krivec (SDS) pa je premierju ponovno postavil vprašanje glede prometnih zastojev na slovenskih cestah. Vsakodnevno se vozniki soočamo z vse daljšimi prometnimi zastoji, po vsej Sloveniji stojijo večkilometrske kolone vozil. »Pot, ki jo v povprečju prevozimo v pol ure, se sedaj prevozi v uri in pol, celo dveh urah,« je navedel Krivec in nadaljeval, da se je prometna varnost zmanjšala, v zadnjem obdobju je veliko prometnih nesreč s hudimi posledicami. Na avtocestah imamo povečan promet tako tovornih kot tudi osebnih vozil. Zaradi turistične sezone se bodo zastoji še povečali, pa tudi zaradi številnih obnovitvenih in vzdrževalnih del na določenih odsekih avtocest. »Naše ceste bodo povzročale veliko slabe volje,« je opozoril Krivec, ki je dejal, da so v stranki SDS že večkrat spodbujali in pozivali pristojne resorje, da probleme odpravijo pravočasno in da se pripravijo na zastoje. Opozoril je tudi na dejstvo, da so koalicijske partnerice v koalicijsko pogodbo med drugim zapisale, da bodo večino tovornega prometa spravili na tire – a se to še ni zgodilo. Poslanca je zanimalo, kaj se bo storilo za odpravo teh zastojev – kratkoročno in dolgoročno. Krivec je sicer tudi opomnil, da so se dela pri izvozu za Dragomer začela avgusta 2023, v pogodbi pa je bilo določeno, da bo končano v letu in pol. Še danes ni. Po drugi strani je bil odsek Vrhnika - Postojna (32 km) v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja končan v 22 mesecih. Tudi obnove se vlečejo predolgo, nekatera dela pa se začnejo tik pred sezono.

Golob je povedal, da se je 30 let vozil s Primorske v Ljubljano. »30 let sem bil zelo slabe volje,« je dejal in dodal, da razume, o čem govori poslanec. Dodal je, da tudi razume pozive, da je treba nekaj narediti. »Do leta 2009 je Slovenija imela nacionalni načrt za izgradnjo avtocest,« je povedal Golob in izpostavil, da je njegova vlada prva vlada, ki je »od leta 2009 zastavila vlaganja v avtocestni križ, v izboljšave tudi zneskovno na način, ki je edini nujen in potreben«. Pripomnil je, da se brez denarja in vlaganj v avtoceste ne more pričakovati, da bodo na več kot 30 odstotkov bolj obremenjenih mestih, kot so bili pred petimi leti, ceste požirale promet. Letos bo po njegovih besedah skupno vlaganje v cestno in železniško omrežje prvič preseglo milijardo evrov. »Zamujamo zato, ker pred to vlado nihče ni vlagal,« je dejal in dodal, da obstajajo tudi kratkoročni ukrepi. Po njegovih besedah uradni podatki Darsa kažejo, da so se časi čakanja letos izboljšali. »Tudi pri investiranju v železnico na nobeni točki nismo odnehali, tudi tam so vlaganja rekordna,« je dejal in dodal, da nič ne gre čez noč.

Golob: Za stabilnost RTVS je bolje, da se sredstva opredelijo v zakonu

Na vprašanje poslanca italijanske narodne skupnosti Feliceja Zize, ki je spraševal o financiranju programov manjšinskih skupnosti RTVS, je premier odgovoril, da mora biti financiranje Radiotelevizije Slovenija ločeno na dva vira – na RTV prispevek in zakonsko določena namenska sredstva. To bi po njegovih besedah politiki odvzelo moč, da bi lahko vplivala na delovanje in neodvisnost RTVS. Dejal je, da je za stabilnost RTVS bolje, da se sredstva opredelijo v zakonu. »Dokler je to odvisno od dobre volje vsake vlade posebej, se bo vlada odločala politično,« je dejal.