Janša opoziciji očital dvojna merila pri policiji in financiranju kampanj

Vir: dz-rs.si

Premier Janez Janša je v državnem zboru zavrnil očitke o političnem podrejanju policije in tožilstva ter omejevanju civilne družbe. Opoziciji je odgovoril, da vladi pripisuje ravnanja iz prejšnjega mandata, omejevanje tujega financiranja organizatorjev kampanj pa zagovarjal kot uvedbo enakih pravil. Ob vprašanjih o revščini je izpostavil ukrepe iz razvojnega zakona, pri evropskih sredstvih pa opozoril, da nekaterih zamud ne bo več mogoče nadoknaditi.

Predsednik vlade Janez Janša je na začetku novembrske redne seje državnega zbora odgovarjal na vprašanja Aste Vrečko iz Levice, Katje Kokot iz Resnice, Lucije Tacer Perlin Svoboda in Ane Cajhen iz Demokratov. Razprava je zajela pristojnosti policije in tožilstva, financiranje referendumskih kampanj, pomoč najranljivejšim ter črpanje evropskega denarja. Premier je odgovornost za sedanje težave večkrat pripisal prejšnji vladi Roberta Goloba.

Asta Vrečko je vladi očitala, da s spremembami zakonodaje širi moč izvršilne oblasti in zmanjšuje neodvisni nadzor. Izpostavila je vpliv pravosodnega ministra pri izbiri tožilcev, dostop ministrstva za notranje zadeve do podatkov iz policijskih postopkov in posege v delovanje civilne družbe. Predlog omejevanja sodelovanja prejemnikov tujega denarja v kampanjah je označila za zakon proti Niki Kovač. Janša je takšno razlago zavrnil. Pri tožilstvu je poudaril razliko med organom pregona in sodiščem - tožilec je stranka v postopku, o zadevi pa odloča sodišče. Po njegovih besedah tožilce v številnih evropskih državah imenujeta vlada ali minister, sodnikov pa izvršilna oblast ne imenuje. Pri financiranju kampanj je zagovarjal enaka pravila za politične stranke in druge organizatorje.

Opozoril je, da se stranke ne smejo financirati iz tujine, medtem ko lahko organizacije, ki prejemajo tuja sredstva, sodelujejo v referendumskih kampanjah. Takšno ureditev je označil za možnost vmešavanja tujih organizacij, korporacij in milijarderjev v slovenske politične odločitve. »Komu je ta organizacija odgovorna, ali slovenskim volivcem ali tistim, ki jo financirajo?« je vprašal. Zatrdil je, da namen predloga ni prepoved delovanja organizacij, temveč izenačitev pravil in preprečevanje tujega vpliva na demokratične procese. Poslanka je vztrajala, da civilna družba ni politična stranka in ima pravico sodelovati v javni razpravi. Opozorila je tudi na organizacije, ki sredstva dobivajo na evropskih razpisih, in predlagala posebno razpravo o premierjevem odgovoru.

Vir: dz-rs.si

O policiji tudi očitki Golobovi vladi

Lucija Tacer Perlin je vprašanje usmerila v spremembo uredbe o sodelovanju policije in tožilstva ter predlagano spremembo 8. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji. Zanimalo jo je, zakaj policiji ne bi bilo več treba upoštevati tožilčevega navodila o odpravi pridržanja in zakaj bi ministrstvo potrebovalo širši dostop do podatkov o konkretnih postopkih. Janša je odgovoril, da možnost 48-urnega policijskega pridržanja obstaja že desetletja. Spremembe pri vlogi tožilca je utemeljil s primeri, ko naj bi policija po telefonskem navodilu tožilstva izpustila osumljenca, ki ga je nato znova prijela pri kaznivem dejanju. Poslanka je ugovarjala, da tak primer ne pojasni, zakaj bi policija lahko nadaljevala pridržanje kljub drugačnemu navodilu tožilca.

Premier je zatrdil, da minister že po obstoječi ureditvi usmerja delo policije, vendar to ne pomeni odločanja o posameznih postopkih. Očitke o političnem vplivanju je obrnil proti prejšnji vladi in spomnil na Golobove izjave o »čiščenju« policije ter spor z nekdanjo notranjo ministrico. »Jaz nisem ministru naročil, naj očisti policijo golobistov,« je dejal. Po njegovih besedah želi sedanja vlada zagotoviti profesionalno delo policije in enaka merila za vse. Zagovarjal je tudi predlog prepovedi zakrivanja obrazov na javnih mestih. Namen ukrepa je po njegovih besedah varovanje ljudi in premoženja, ne omejevanje mirnega protestiranja. Tacer Perlin je opozorila, da ga o tem ni spraševala, ter ocenila, da na ključna vprašanja ni odgovoril. Tudi ona je zahtevala posebno razpravo. O obeh predlogih za razpravo bo državni zbor po napovedi predsednika Zorana Stevanovića odločal v petek, 20. novembra.

Vir: dz-rs.si

Revščina se je povečala kljub višjim davkom

Katja Kokot je opozorila, da se je po podatkih, ki jih je navedla, število prebivalcev pod pragom tveganja revščine med letoma 2024 in 2025 povečalo za 22.000. Vlado je vprašala, kako bo v sodelovanju z občinami in humanitarnimi organizacijami zagotovila pomoč najranljivejšim. Janša je poudaril, da je revščina naraščala v obdobju gospodarske rasti, višje javne porabe in zviševanja davkov ter prispevkov. Prejšnji vladi je očital, da je kljub poudarjanju socialne države prišlo do večje revščine in razslojevanja. Med razlogi je navedel tudi prekinitev dohodninske reforme iz svojega prejšnjega mandata. Kot odgovor je izpostavil Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, o katerem bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra. Nižja obdavčitev osnovnih živil in ukrepi za cenejše ogrevanje bi po njegovih besedah posebej pomagali gospodinjstvom, ki za osnovne potrebščine porabijo največji delež prihodkov.

Janša je posebej omenil upokojence z nizkimi pokojninami, zlasti tiste, ki živijo sami in imajo zdravstvene težave. Zanje bi bila po njegovi oceni pomembna tudi odprava enoodstotnega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Poudaril je, da nekaj evrov premožnemu človeku pomeni nekaj drugega kot upokojencu, ki ob koncu meseca računa, ali še lahko odide v trgovino. Zagotovil je, da vlada pomoči prek socialne mreže in humanitarnih organizacij ne zmanjšuje, vendar zgolj povečevanje transferjev po njegovih besedah ne odpravlja vzrokov revščine. Na dodatno vprašanje poslanke, koliko denarja so ljudje izgubili zaradi zadržanja zakona, konkretnega skupnega zneska ni navedel.

Do konca leta še več kot 175 milijonov evrov

Ana Cajhen je opozorila na zaostanke pri izvajanju kohezijske politike in vprašala, kako bo vlada preprečila izgubo evropskih sredstev. Janša je odgovoril, da mora Slovenija do konca leta zagotoviti še črpanje več kot 175 milijonov evrov. Po njegovih navedbah je bila Slovenija ob junijskem prevzemu vlade po črpanju na 25. mestu med članicami EU, do 13. novembra pa je napredovala na 19. mesto. Vlada je morala po njegovi oceni ponovno vzpostaviti učinkovite strukture, poenostaviti postopke in spremeniti odnos do prijaviteljev: občinam bi morali pri pripravi projektov pomagati, namesto da pri njihovih vlogah predvsem iščejo napake. Opozoril je, da nekaterih zamud ne bo več mogoče odpraviti in da bi del sredstev lahko ostal neizkoriščen. Kot primer dolgotrajnega odločanja je navedel umeščanje gorenjske bolnišnice. »Ko pa pogledamo, koliko denarja lahko ostane, je pa to še vedno razlog za glavobol in iščemo aspirine,« je opisal položaj. Med projekti, pri katerih mora pomemben del izplačil slediti še letos, je navedel nadgradnjo ljubljanske železniške postaje, mariborski Center Rotovž, medicinsko opremo za vzhodno regijo ter projekte v Velenju in Celju.

Vir: dz-rs.si

Kritičen je bil tudi do evropskih meril financiranja. Opisal je občino, kjer je bilo mogoče v celoti financirati kolesarsko stezo, medtem ko za vodovod do vasi občina ni imela dovolj lastnih sredstev. Napovedal je iskanje zaveznikov za spremembo pravil, ki bi po njegovi oceni morala bolje upoštevati osnovne infrastrukturne potrebe.

Janša zavrnil očitke o »ZUJF na kvadrat« in komentiral lokalne volitve
Premier je ob robu seje državnega zbora odgovarjal tudi na vprašanja novinarjev. Med drugim se je odzval na očitke predstavnikov civilne družbe, da naj bi bil Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije nekakšen »ZUJF na kvadrat«. »Ne vem, kdo je za vas civilna družba,« je odvrnil in dodal: »Ampak kdorkoli je to rekel, laže na kvadrat.« S tem je zavrnil primerjave razvojnega zakona z varčevalnim Zakonom za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) iz leta 2012.

Dotaknil se je tudi napovedanega izstopa policistov iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja. Pojasnil je, da vlada namerava uresničiti zaveze iz koalicijske pogodbe, saj se enotni plačni sistem po njegovi oceni ne obnese. Primeren je predvsem za administrativni del javnega sektorja, medtem ko policija, vojska in zdravstvo potrebujejo posebne plačne sisteme, prilagojene njihovemu delu. Slovenija je po njegovih besedah takšno ureditev v preteklosti že poznala in je delovala bolje. Ob tem je zagotovil, da prenova ne bi smela povečati skupne mase sredstev za plače, temveč bi morala ostati znotraj že predvidenih finančnih okvirov.

Janša je komentiral še rezultate nedeljskih lokalnih volitev. SDS je po njegovih besedah zabeležila šesto zaporedno zmago na volitvah v občinske in mestne svete ter osvojila 73 svetniških mandatov več kot pred štirimi leti, kar pomeni 11-odstotno izboljšanje. Izpostavil je tudi padec podpore Gibanju Svoboda in ocenil, da so stranke vladne koalicije skupaj prepričljivo zmagale. Glede drugega kroga županskih volitev v Ljubljani, v katerem se bosta pomerila Zoran Janković in Luka Mesec, je ocenil, da volivci SDS ne bodo sodelovali, saj je po njegovih besedah »čisto vseeno«, kdo bo zmagal. Napovedal je politično preoblikovanje na levici in poudaril, da se SDS že pripravlja na leto 2030. »Rahljanje se bo začelo že zdaj, trenutek resnice pa nastopi čez štiri leta in SDS je na ta čas pripravljena,« je dejal.

Logar o razvojni kapici in predlogu Svobode

V nadaljevanju seje je poslanka Gibanja Svoboda Nataša Avšič Bogovič ministra za gospodarstvo, delo in šport Anžeta Logarja vprašala, zakaj razvojni zakon s kapico pri 7500 evrih bruto razbremenjuje predvsem najvišje plače. Zahtevala je podatke o podjetjih, ki bi imela korist, in podlage za pričakovano večjo produktivnost. Logar ji je odgovoril, da je razvojno kapico v izhodiščih za koalicijska pogajanja predlagala tudi Svoboda, in sicer med trikratnikom in petkratnikom povprečne plače. Kot primer podjetja, ki bi mu ukrep koristil, je navedel Novartis, kjer bi po njegovih besedah zajel več kot desetino zaposlenih.

Poudaril je še druge ukrepe zakona, od ureditve mikro s. p. do nižje obdavčitve hrane in oddajanja stanovanj. Avšič Bogovič je ugovarjala, da nižji davek na najemnine koristi lastnikom in sam po sebi ne zagotavlja cenejšega najema. Minister je vztrajal, da zakon ustvarja ugodnejše pogoje za delo in podjetništvo ter ljudem omogoča, da jim ostane več denarja.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike