Slovenija najboljša v regiji – z najvišjo rastjo stečajev

Leta 2024 je število postopkov zaradi insolventnosti v Srednji in Vzhodni Evropi (SVE) znova naraslo. V Sloveniji kar za 32,4 odstotkov – kar predstavlja najvišjo rast stečajev med državami Srednje in Vzhodne Evrope. Po oceni regionalnega direktorja Coface bo dolgoročna stabilnost odvisna od strateških naložb in bolj predvidljive gospodarske politike.

Po podatkih študije CEE Insolvency Study 2025, ki jo je objavila mednarodna zavarovalnica Coface, je Slovenija lani imela 32,4-odstotno rast števila stečajev, kar je največ v regiji. Če je leto 2023 zaznamovala energetska draginja in negotovost, je v letu 2024 kazalo bolje – makroekonomski kazalniki so se izboljšali: Povprečna gospodarska rast (BDP) je dosegla 2,6 odstotka, v primerjavi z le 0,8 odstotka v letu 2023, inflacija pa se je zmanjšala za skoraj polovico, z 11,2 na 4,6 odstotka. Vendar pa Mateusz Dadej, regionalni ekonomist za Srednjo in Vzhodno Evropo (SVE) pri Coface opozarja, da porast poslovne insolventnosti odraža globlje strukturne težave in zakasnjen vpliv preteklih kriz. Pojasnil je, da je veliko podjetij, predvsem v predelovalnih dejavnostih in transportu, absorbiralo že preveč šokov. 

Proizvodnjo je po stotih letih lani zaustavila tudi Mariborska livarna

V regiji največjo relativno porast beleži Slovenija. V Mariborski livarni, ki je sto let kovala železo in jeklo, so konec leta dokončno zaustavili proizvodnjo. Podjetje se je pridružilo črni statistiki 769 slovenskih družb, ki jim je lani grozil stečaj, ali 32,4 odstotka več kot leto prej. Največ postopkov v letu 2024 je bilo sproženih v gradbeništvu, kjer je delež znašal 29,3 odstotka, ter v segmentu poslovnih in osebnih storitev z 22,6 odstotka. Najmanj jih je bilo v finančnem sektorju, kjer je delež znašal le 0,9 odstotka. Kombinacija zaostrenih pogojev financiranja, višjih obrestnih mer in omejenega dostopa do posojil je ob počasnem globalnem okrevanju močno obremenila poslovanje podjetij, medtem ko so ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega prispevka dodatno znižali razpoložljive dohodke gospodinjstev, s tem pa tudi domače povpraševanje.

Ne le v Sloveniji, število stečajev je naraslo tudi v Latviji, Estoniji, na Hrvaškem in v Romuniji, kjer so se podjetja soočala z naraščajočimi stroški in fiskalnimi neravnovesji. Na Poljskem so se postopki prestrukturiranja iz časa pandemije uveljavili kot običajno orodje za reševanje likvidnostnih težav, zaradi česar se je delež primerov povečal za 19 odstotkov. Češka in Slovaška sta ohranili razmeroma stabilne trende, v Litvi pa je delež ostal skoraj nespremenjen. Manj primerov sta, poleg Madžarske, beležili tudi Srbija in Bolgarija z 12,1- in 5,7-odstotnim padcem. 

Jaworski: Dolgoročna stabilnost odvisna od strateških naložb in bolj predvidljive gospodarske politike

Dadej napoveduje, da v letu pričakujemo postopno izboljšanje trendov. Pri Coface pričakujejo sprostitev evropskih kohezijskih sredstev, ki naj bi spodbudila investicije v infrastrukturo in industrijo. Ti projekti imajo potencial sprožiti koncentriran val investicij ter z njim želeni multiplikativni učinek v gradbeništvu, transportu in povezanih sektorjih. Po oceni regionalnega direktorja Coface Jareka Jaworskega bo dolgoročna stabilnost odvisna od strateških naložb in bolj predvidljive gospodarske politike. Napovedi sicer spremljajo številna tveganja – zaostreni odnosi med ZDA in EU lahko hitro načnejo zaupanje potrošnikov, predstavljajo resno tveganje za osnovni scenarij okrevanja. Druga možnost je, da ZDA ohranijo ali celo povečajo carine. V tem primeru bi EU lahko prvič aktivirala instrument za odvračanje od prisilnih ukrepov, kar bi prizadelo čezatlantsko trgovino s storitvami.