»Ker smo ljudje« – Ogrin: Predstavniki levice ne želijo slišati golih dejstev

Predstavniki levih političnih krogov ne želijo slišati govorice golih dejstev. Želijo triumfirati in obvladovati slovenski svet. Naše upanje pa je resnica, ki stvari postavlja na pravo mesto in iz kaosa in razkola ustvarja mir in sozvočje, je na večerni slovesnosti v spomin na žrtve komunističnega nasilja poudaril predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin.

Zdravljica je na Trgu republike v prestolnici naznanila slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. V organizaciji Nove Slovenske zaveze, Društva Združeni ob lipi sprave, iniciative Prebudimo Slovenijo in pobude Vseposvojitev so se v središču Ljubljane danes spomnili med in po 2. svetovni vojni pobitih žrtev revolucionarnega nasilja.

Ogrin je v nagovoru opomnil, da se del slovenske družbe ni zmožen opredeliti do velikega zločina, ki je zaznamoval povojni čas. Mnogi se delajo, da to, kar tako zelo zaznamuje slovensko resničnost, ne obstaja. Od tod pa se generira notranji spor, konflikt. A naše upanje je v resnici, je poudaril.

Spomnil je na besede pesnika in pisatelja Zorka Simčiča, ki je dejal, da resnica sicer ne triumfira, a njeni nasprotniki propadejo. »Naše upanje se opira na to, da resnica na blag način deluje, prodira in od znotraj spreminja srca ljudi. Čeprav ne deluje s silo, resnica deluje neustavljivo, postavlja stvari na pravo mesto in iz kaosa in razkola ustvarja mir in sozvočje,« je povedal govornik na slovesnosti.

Mnogi se delajo, da to, kar tako zelo zaznamuje slovensko resničnost, ne obstaja. Od tod pa se generira notranji spor, konflikt.

Zbranim je predstavil zgodbo Cirila Kavčiča iz Tolmina, ki je bil med žrtvami revolucionarnega nasilja na Primorskem. Ne gre le za to, da bi se spominjali osebnih usod pomorjenih, ampak tudi za to, za kar jim je šlo: želeli so živeti življenje, ki je bilo na Slovenskem urejeno na krščanski omiki stoletij. To je bila njihova stvar, ki se je pri nas spet uveljavila šele z osamosvojitvijo, je pojasnil.

Na trgu je več sto udeležencev, ki so s seboj prinesli sveče, slovenske zastave in nekateri tudi fotografije pomorjenih svojcev, prisluhnilo posnetku nekdanjega predsednika Nove Slovenske zaveze Justina Stanovnika. Besedam, v katerih je izražal ogorčenje nad lažjo, v kateri živijo tisti, ki so zakrivili zločin. Jezik je pokvarjen od dvojnosti, ne ločimo več resnice od laži in to je hudo, je nekdaj poudarjal Stanovnik. Da slovenska država in družba ne delujeta prav in da bomo morali priti k sebi in začeti živeti resnično življenje, sicer bomo imeli v prihodnosti velike težave.

Dogodek je počastilo tudi zvonjenje v bližnjih cerkvah, zgodbe o žrtvah komunističnega nasilja, ki so jih predstavili varuhi spomina in so v spomin nanje pod križe polagali svečke. Prav tako k spomeniku revolucije.

Kulturni program so sooblikovali ubrani glasovi Bernarde Fink in Mitje Ferenca ter pesniški izraz Pavleta Ravnohriba, ki je deklamiral pesem Gregorja Čušina, namenjeno Ivanki Škrabec Novak, žrtvi komunističnega nasilja, mučenki in kandidatki za svetnico, ki je tik pred umorom napisala pesem svojemu nerojenemu otroku.

Vokalna skupina Psalmisti, pa tudi ostali udeleženci, so slovesnost sklenili s ponarodelo pesmijo Lipa zelenela je.