[Video] Slovenski mučenci in papež Leon XIV.: Nihče ni klical k maščevanju (Vroča tema, 16. 11. 2026)
Slovenski romarji so v Vatikanu papežu Leonu XIV. izročili knjigo o slovenskih mučencih, ki jih je pobila rdeča revolucija in ki jih Cerkev obravnava kot svetniške kandidate. V Vroči temi so o knjigi spregovorili pobudnica projekta Romana Bider, pesnik in igralec Gregor Čušin ter teolog prof. dr. Anton Štrukelj.
Knjiga Ker ljubezen ne pozablja: Mučenci med Slovenci, svetniški kandidati (Družina, 2026) je nastala ob koncu dve leti in pol trajajočega cikla trideset svetih maš za slovenske svetniške kandidate, ki so jih ob prvih petkih v mesecu darovali pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani. Pesmi je napisal Gregor Čušin, življenjepise prof. dr. Anton Štrukelj, zamisel in celoten cikel maš pa je zasnovala Romana Bider.
Romana Bider je publicistka in snovalka civilne pobude Vseposvojitev, ki že več kot deset let vabi ljudi, naj postanejo varuhi spomina na žrtve vojnega in povojnega nasilja. Zasnovala je cikel trideset svetih maš za slovenske svetniške kandidate.
Gregor Čušin je igralec z Gorenjske, nekdanji igralec Mestnega gledališča ljubljanskega, znan z odrov, filma in televizije ter iz avtorskih monodram Hagada in Evangelij po Čušinu.
Prof. dr. Anton Štrukelj je teolog dogmatik, zaslužni profesor Teološke fakultete, prvi generalni tajnik Slovenske škofovske konference in nekdanji član Mednarodne teološke komisije v Rimu.
Ena dovoljena fotografija: kako je knjiga prišla do papeža Leona XIV.
Ko so cikel maš sklenili, so se odločili za romanje v Rim, mesto prvih krščanskih mučencev. Romana Bider pripoveduje, da je knjigo v imenu vseh izročil duhovni vodja romanja Rok Pogačnik, skupaj z USB-ključkom s celotno slovensko različico, saj so v angleščino do takrat prevedli le izbor besedila. Protokol je tako strog, da je ob izročitvi nastala le ena sama fotografija.
Prof. dr. Anton Štrukelj je pojasnil, da papeža navadno srečajo na splošni avdienci, na koncu katere pozdravi skupine, ki so se vnaprej najavile, medtem ko so zasebne avdience namenjene predvsem predsednikom držav. Romana Bider upa, da bo papeževo sprejetje knjige pospešilo postopek, »da bi naši mučenci čim prej dosegli čast oltarja«, in pravi, da je imela ob izročitvi občutek, da je papež knjigo sprejel kot dragocen duhovni zaklad.
Zakaj imajo slovenski mučenci svoje mesto v Rimu
Štrukelj je poudaril, kako odločilna je bila vloga svetega Janeza Pavla II., ki je leta 1994 v pismu Tertio millennio adveniente Cerkvam naročil, naj zberejo dokumentacijo o mučencih, saj tretjega tisočletja ne moremo prestopiti, ne da bi se spomnili tistih, ki so vero izpričali do prelitja krvi. Slovenska Cerkev se je odzvala, tako da je iz Vatikana prejela vprašalnik z dvajsetimi vprašanji o imenu, rojstvu, poklicu in okoliščinah smrti ter v Rim poslala podatke o 204 osebah. Janez Pavel II. je Slovenijo tudi obiskal in o tej temi spregovoril tudi pri nas, zato je njegova vloga za slovenske mučence ostala pomembna vse do danes.
Od 750 evrov do 750 morišč
Vse se je začelo z nenavadno božično pošiljko, škatlo s 750 evri in pismom gospe, ki ni želela biti imenovana, podarila pa je po en evro za vsako morišče, pri čemer je številka simbolna, saj jih je po Sloveniji kar 750. Romana Bider je po nasvetih izbrala maše, ki jih frančiškani prenašajo po vsej Sloveniji, nanje pa so prihajali sorodniki kandidatov, nekateri celo iz Amerike. Ob njih so se začeli pogovori, ki jih v družinah dolgo nihče ni upal sprožiti. Zadnjo mašo so darovali tudi za rablje, ker je po njenih besedah vsak človek Božji otrok.
Posebej jo je ganila gospa, katere oče je bil med izvajalci pobojev, ki je v okviru pobude posvojila spomin na tri fante, med njimi brata, ubita v Kočevskem rogu. Povedala je, da se je njeno breme, ki ga je nosila, umaknilo in izginilo. Žrtev je v resnici neprimerno več, saj jih je po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino zabeleženih krepko čez sto tisoč.
Romana Bider: »Narodova tragedija naj postane rodovitni humus identitete in empatije.«
Gregor Čušin najprej odklonil, nato pisal pesmi, ki so ga pretresle
Čušin je priznal, da je Romano Bider sprva odklonil, ker ni pesnik in ker je bila tema taka, da se je od nje želel distancirati, a ni odnehala, on pa je na koncu pristal z jasno mislijo, da se z mučenci ni dovoljeno šaliti. Štrukelj je ob tem priklical preroka Jeremija: »Gospod, zapeljal si me in pustil sem se zapeljati.« Za vsakega kandidata je Čušin napisal pesem, zgodbe pa je po lastnih besedah nosil v sebi tudi po mesec ali dva, med pisanjem pa je bilo težkih trenutkov veliko.
Najtežje mu je bilo napisati pesem za Ivanko Škrabec Novak, učiteljico iz Sodražice, ki jo je rdeča revolucija umorila 4. junija 1942, ko je bila noseča. Čušin si je predstavljal mater, ki prosi morilce, naj jo počakajo, in ki je svojemu še nerojenemu otroku napisala pismo, našli pa so ga pri izkopu v žepu njenega plašča, zato je bila to po njegovih besedah najtežja pesem, saj gre za mater, ki jo ubijajo skupaj z otrokom, ki ga nosi pod srcem.
Čušin poudarja, da to niso bili borci, ampak »matere, kmetje, profesorji, duhovniki, bogoslovci«, in ker so najboljše pobili, se sprašuje, kakšen narod bi bili Slovenci, če bi vsaj nekateri preživeli.
Gregor Čušin: »Nihče od teh ljudi v zadnjih trenutkih ni preklinjal in nobeden ni klical k maščevanju. Vsi so klicali k Bogu, k spravi in ljubezni. Tako umre dober človek.«
Lambert Ehrlich in izgubljena Slovenija: kaj bi bilo, če revolucija ne bi pokosila najboljših
Med svetniškimi kandidati je Lambert Ehrlich, duhovnik, teolog in etnolog, ki so ga ubili 26. maja 1942 na Streliški ulici v Ljubljani in čigar grobišče po izkopu leta 1946 ni znano, Štrukelj pa opozarja, da so poskušali dejstva zamolčati in popačiti. Štrukelj dodaja: »Ob takem liku, kot je Ehrlich, si lahko samo predstavljamo, kako svetla bi bila naša domovina, če bi mogel uresničiti te zamisli. To so stoletne sanje najboljših osebnosti našega naroda.«
Kaj pomeni beseda mučenec in kako je razglašen
Grška beseda mártys pomeni pričevalec. Po Štruklju so mučenci pričevalci, ki so svojo vero izpričali do prelitja krvi, Cerkev pa zahteva nasilno smrt, smrt iz ljubezni do Boga in sovraštvo do vere. Za razglasitev mučenca za blaženega čudež ni potreben, za svetnika pa je.
Zrno gorčice, seme mučencev in želja, da bi se Slovenci imeli radi
Romana Bider si ob koncu želi, da bi se imeli radi sorodniki, bližnji in daljni, in vsi Slovenci, Čušin pa je prepričan, da bodo mučenci sami poskrbeli za svojo zgodbo. Pesmi je v angleščino prevedla njegova hči, kar vidi kot Božjo previdnost. »Zrno gorčice je posejano in drevo bo zraslo. Mogoče mi ne bomo sedeli v senci tega drevesa, naši vnuki pa upam da,« pravi Čušin.
Štrukelj je pogovor sklenil s Tertulijanovo mislijo, da je kri mučencev seme novih kristjanov.
Prof. dr. Anton Štrukelj: »Naša dežela kot izsušena zemlja kliče po novi pomladi. Naj njihova kri postane seme novih slovenskih pomladi.«
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.