Kakšni so prihodki gospodinjstev v ZDA, na Kitajskem, v Evropi ... in kdo koga prehiteva

Uredništvo

2. 5. 2016 ob 6:34
0 komentarjev

Gospodarstvo

Zgornji 1 % najbogatejših gospodinjstev v ZDA ima najvišje prihodke na svetu, a trendi kažejo, da jih bodo že v roku desetih let prehiteli Kitajci.

Po prihodkih gospodinjstev srednjega razreda so pred Američani že sedaj za Kanadčani ter približno poravnani z Nemci in Britanci. Ameriški spodnji razred pa zasluži slabše od omenjenih držav ter je dohodkovno izenačen z Južno Korejo in Japonsko.

Na podlagi projekta GCIP, ki se ukvarja z zbiranjem podatkov o globalni potrošnji in prihodkih, je the Economist pripravil prihodkovno analizo gospodinjstev znotraj posameznih držav in med državami.

Ta priča, da se dohodkovna neenakost znotraj držav povečuje, med državami pa zmanjšuje.

leta 1980 je bil življenjski standard na Kitajskem najnižji izmed držav članic G20. Od takrat je povprečen prihodek v tej državi zrasel v povprečju 12 % letno, kar je dvakrat hitreje od hitro razvijajočih se držav, kot je recimo Južna Koreja, ter trikrat hitreje kot v Indiji. Rezultat tega je, da je kitajski srednji razred bogatejši od tistega v Braziliji.

Zanimivo je tudi, da na tej lestvici nekdaj vodilne ZDA počasi drsijo navzdol. Povprečen prihodek gospodinjstev je namreč v ameriki povprečno zrasel zgolj za 1 % na leto, kar je med državami G20 ena najnižjih rasti in predstavlja zgolj polovico rasti držav, kot so Avstralija ali Združeno kraljestvo.

Tako je danes srednji razred v Kanadi, ne več v ZDA, najbogatejši izmed držav v G20. Bolj kot se spuščamo po spektru prihodkov gospodinjstev, američane prehitevajo tudi zahodnoevropske države, kot sta Nemčija in Francija.

Spodnji graf The Economista prikazuje notranjo strukturo prihodkov gospodinjstev (po članu gospodinjstva) v državah ter primerjavo med državami.

Vrednosti na desni so v tisočih dolarjev, vsaka črta pa pomeni, koliko zasluži naslednjih 10 % gospodinjstev. Razlika med povsem zgornjo črto in črno črto pa prikazuje prihodek zgornjega 1 % gospodinjstev. Številka pod imenom države prikazuje, koliko zaslužijo gospodinjstva na sredini prihodkovne lestvice.

Za ponazoritev: povprečno rusko gospodinjstvo zasluži 7.641 dolarjev letno po članu gospodinjstva, zgornjih 10 % ruskih gospodinjstev malo manj kot 20.000 dolarjev, elitnih 1 % gospodinjstev pa nekaj čez 40.000 dolarjev. V ZDA pa povprečno gospodinjstvo zasluži 15.732 dolarjev po članu gospodinjstva letno, zgornjih 10 % okrog 40.000, najbogatejši 1 % pa malo pod 100 tisoč dolarjev letno po članu gospodinjstva.

Najbogatejši 1 % gospodinjstev na svetu bo kmalu imela Kitajska

Hitrejša rast prihodkov gospodinjstev v državah v razvoju, zlasti od leta 2000 naprej, zmanjšuje dohodkovno razliko z bogatimi državami. Medtem ko se je neenakost znotraj samih držav od leta 1980 povečevala, pa so se razlike med državami začele zmanjševati.

Če predpostavimo, da se bo enaka rast, ki so jo avtorji raziskave zasledili v zadnjih 35 letih, nadaljevala, bodo povprečni prihodki gospodinjstev Južne Koreje dosegli tiste iz ZDA v roku desetih let, kitajska gospodinjstva pa bodo ameriška dobile v 25 letih. Prihodki 1 % najbogatejših gospodinjstev na Kitajskem pa bodo nemška in francoska dohiteli v šestih letih, ameriška pa v desetih.

Druge države žal ne bodo imele takšne sreče. Res je, da v Braziliji in Indiji prihodek odstotkovno raste mnogo hitreje kot denimo v ZDA, vendar je izhodiščna osnova zelo nizka.

Po podatkih Gregorja Semieniuka iz britanske univerze v Sussexu povprečni prihodek v Indiji v naslednjih sto letih niti približno še ne bo dosegel ameriškega, pri Braziliji pa se razlika ne bo začela zmanjševati vsaj še nadaljnjih 60 let.

Semieniuk poudarja, da je zaradi nepredvidljivosti sveta ekonomskih napovedi povsem mogoče, da se ta razlika ne bo zmanjšala nikoli.