Logar: Zakon o Skoku bo izboljšal učinkovitost pregona korupcije in organizirane kriminalitete

Vlada je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter ga predložila Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku. Zakon so pripravili na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Mihael Zupančič (Demokrati). Pravosodni minister ter gospodarski minister Anže Logar (Demokrati) sta zakon predstavila v stavbi na Litijski, ki po mnenju Demokratov predstavlja simbol korupcije iz časa vlade Roberta Goloba.

»Skok pomeni oblikovanje ekosistema uspešnega in učinkovitega pregona zoper korupcijo, organizirano kriminaliteto in kriminal belih ovratnikov. Vendar pa je to okvir, ki terja odgovornost vseh, ki so v to vključeni,« je povedal Anže Logar in poudaril, da vlada s tem zakonom daje vsem v tej verigi pristojnosti, da so učinkoviti.

Pravosodni minister Mihael Zupančič je pojasnil, da je bil dosedanji sistem pregona korupcije in organiziranega kriminala razdrobljen, saj pristojnosti Specializiranega državnega tožilstva in Nacionalnega preiskovalnega urada niso bile povsem usklajene. Po njegovih besedah je lahko NPU v posameznih primerih zavrnil prevzem zadeve, čeprav ga je za to zaprosilo tožilstvo. Z novim zakonom želijo vzpostaviti enotno verigo pregona – od Nacionalnega preiskovalnega urada prek Skoka do novega specializiranega sodišča. Po predvideni ureditvi bo Skok usmerjal preiskavo, NPU opravil preiskovalna dejanja, o zadevah pa bo nato odločalo specializirano sodišče.

Predlog Zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala vzpostavlja funkcionalno povezano institucionalno verigo oz. krepi sodelovanje med Nacionalnim preiskovalnim uradom, Specializiranim tožilstvom za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK) in novoustanovljenim Specializiranim sodiščem Republike Slovenije za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Nacionalni preiskovalni urad bo vedno začel ali prevzel preiskavo kaznivih dejanj iz kataloga pristojnosti StKOK, dosedanja pobuda vodje tožilstva pa postane zavezujoča pisna zahteva.

Število imenovanih državnih tožilcev na StKOK se povečuje z najmanj 10 na najmanj 25, vodja bo lahko imel dva namestnika, ustanovi se notranja enota za informacijsko in analitično podporo, StKOK pa pridobiva večji vpliv pri pripravi lastnega kadrovskega in finančnega načrta. Na zakonski ravni je poudarjena dolžnost sodelovanja Komisije za preprečevanje korupcije, Urada za preprečevanje pranja denarja, Finančne uprave, Javne agencije za varstvo konkurence, Agencije za trg vrednostnih papirjev in inšpekcijskih organov s StKOK.

Namesto dosedanjih štirih specializiranih oddelkov pri okrožnih sodiščih se ustanavlja enotno Specializirano sodišče Republike Slovenije s sedežem v Ljubljani in pristojnostjo za celotno državo. Sodišče bo imelo lastnega predsednika, sodno upravo in sodniška mesta, namenjena izključno obravnavi specializiranih kazenskih zadev.  Predlog zakona krepi tudi preglednost in institucionalno odgovornost. Zakon se začne uporabljati 1. januarja 2027.

Izpolnjujemo obljube. ✅

Vlada je sprejela predlog Zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala - StKOK.

Z zakonom:
✔️ povečujemo število specializiranih tožilcev,
✔️ zagotavljamo prednostno obravnavo korupcije uradnih… pic.twitter.com/5czEuDpMyv

— Demokrati. (@DemokratiSLO) July 16, 2026

Sistem po 15 letih delovanja potrebuje prenovo

Predlagatelji zakon utemeljujejo z oceno, da sedanji sistem po 15 letih delovanja potrebuje prenovo. Po njihovih navedbah specializirani oddelki delujejo neenakomerno, odgovornost je razpršena med več organov, sodniki pa niso vedno popolnoma razbremenjeni drugih zadev. Zato želijo vzpostaviti bolj povezano verigo med Nacionalnim preiskovalnim uradom, specializiranim tožilstvom in novim specializiranim sodiščem ter s tem pospešiti pregon in sojenje v najzahtevnejših primerih korupcije, gospodarskega in organiziranega kriminala.

Med drugim so predvidene tudi spremembe kazenskega postopka. Za zadeve iz pristojnosti StKOK naj bi se uporabljal poseben procesni model, ki trenutno velja za Evropsko javno tožilstvo in med drugim krepi vlogo državnega tožilca v preiskavi.

Predsednik novega specializiranega sodišča bi moral enkrat letno poročati državnemu zboru o delu sodišča, statističnih kazalnikih, trajanju postopkov in sistemskih težavah. Vlada v obrazložitvi poudarja, da namen takšnega poročanja ni poseganje v neodvisnost sodnega odločanja, temveč večja transparentnost in institucionalna odgovornost.

Po oceni vlade bodo dodatni stroški vzpostavitve nove ureditve v obdobju od leta 2026 do 2029 znašali 13,81 milijona evrov. Največji del sredstev je predviden za ustanovitev novega specializiranega sodišča, kadrovske okrepitve tožilstva in dodatne zmogljivosti Nacionalnega preiskovalnega urada.