Pri Makedoniji je najmanjša težava njeno ime
Embed from Getty Images
Predsednik Makedonije Gjorge Ivanov je veliki zmagovalec nedeljskega referenduma, na katerem večina državljanov ni želela potrditi protiustavnega dogovora med Skopjem in Atenami, ki ga je brez minimalne pravne podlage podpisala vlada Zorana Zaeva. Dogovor je od Makedonije zahteval spremembe pri imenu države, polovici ustave, izbris nacionalne pravoslavne cerkve. Obenem pa omogočil nadzor Helenske republike nad katerimkoli vprašanjem povezanim s sporazumom.
Ker bi morala Makedonija večji del lastne suverenosti predati tuji državi, so državljani v nedeljo sledili apelu predsednika Ivanova in raje bojkotirali referendum. Glasovalo je samo 36 % volivcev. Znatno premalo za veljavnost posvetovalnega referenduma. Če odštejemo 20 % glasov, ki prihajajo z območij, na katerih živi albanska manjšina, je le 12 % Makedoncev podprlo referendum. Socialistični premier Zaev je dejansko dobil še manj glasov, kot jih ima v parlamentu njegova stranka.
»Bitka za Makedonijo« je izredno kompleksna geopolitična igra, v kateri se srečujejo regionalni in mednarodni interesi. Prvi element je albanska manjšina, ki podpira Zaeva, ker v zameno pričakuje preoblikovanje države v federacijo. Federacija bi omogočila enakopravnost albanskemu jeziku in kulturi. Na obstoj sodelovanja albanskih predstavnikov z makedonskim premierjem kaže tudi dejstvo, da je Edi Rama, albanski premier, v nedeljo popoldne z uradnim tvitom spodbudil sonarodnjake, ki živijo na makedonski strani meje, h glasovanju. Kar je v neposrednem nasprotju z načelom nevmešavanja v notranje zadeve tuje države.
Tudi Evropska komisija, ki je zaradi Junckerjeve odločitve o zamrznitvi širitvenega procesa kriva za slabšanje stabilnosti na Balkanu, podpira in kot nujno potrebno prikazuje sprejetje dogovora z Atenami, ker je to edini način, s katerim bi lahko opravičili lastno nesposobnost. Uradna propaganda nas prepričuje, da bi sprejetje sporazuma dokončno omogočilo umik Grške blokade za vstop Makedonije v EU in v Nato.
V resnici pa sta Grčija in Makedonija pod okriljem Združenih narodov že leta 1995 podpisali meddržavni dogovor, ki opredeljuje vstopanje Makedonije v EU in NATO. Dogovor na podlagi katerega se je Grčija obvezala, da Makedonije, ob uporabi začasnega imena Bivše Jugoslovanske Republike Makedonije, ne bo blokirala pri vstopu v EU in NATO.
Vendar je leta 2008 prav Grčija z vetom blokirala vstop svoje severne sosede v NATO. Grčija je svojo odločitev utemeljevala z domnevnimi "provokacijami" tedanje makedonske vlade, ki naj bi s preimenovanjem skopskega letališča »Aleksander Veliki« kršila dogovor.
Ob kršitvi dogovora je Makedonija pri Meddržavnem sodišču v Haghu sprožila tožbo proti Grčiji. Decembra 2011 je sodišče razsodilo v prid Makedoniji ter zavrnilo grško obtožbo o iredentizmu in prisvajanju grške zgodovine, hkrati pa je potrdilo, da sme Makedonija v mednarodnih odnosih uporabljati svoje ustavno ime.
Ker se sama Republika Slovenija vedno zelo rada (pravilno!) sklicuje na spoštovanje pravnega reda, bi že samo to zadostovalo, da bi uradna Ljubljana v preteklosti bolj iskreno podprla makedonska prizadevanja za izhod iz mednarodne izolacije.
Brez makedonske pomoči bi bila Balkanska migracijska kriza precej hujša. Kot je v svojem govoru na Generalni Skupščini v New Yorku zelo jasno povedal predsednik Gjorge Ivanov, bi sprejetje grškega izsiljevanja predstavljalo izredno nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Zamajalo bi pravico do samoodločbe narodov in omogočilo neposreden vpliv tujih sil na suverenost obstoječih držav. Verižna reakcija bi v nekaj letih lahko pripeljala do zelo neprijetnih posledic za svetovni red.
Balkan je regija, ki zelo rada oblikuje precedense … Žal se je redko kateri izkazal za dobrega, ko govorimo o svetovnem miru. Propad referenduma še zdaleč ne pomeni, da se bodo strasti umirile. Je pa zelo verjetno, da bo v naslednjih mesecih prišlo do vladne krize in da bodo Makedonci spomladi oblikovali nov parlament.
Pod vodstvom predsednika Ivanova so za zdaj z bojkotom Uniji in celotnemu svetu jasno povedali, da ne bodo več pristali na zunanja izsiljevanja ter da so – ne glede na vse notranje težave, katerih se zelo dobro zavedajo – suverena in ponosna država, ki želi biti globalnemu sistemu le enakopraven partner, vreden spoštovanja.
Predsednik Makedonije Gjorge Ivanov je veliki zmagovalec nedeljskega referenduma, na katerem večina državljanov ni želela potrditi protiustavnega dogovora med Skopjem in Atenami, ki ga je brez minimalne pravne podlage podpisala vlada Zorana Zaeva. Dogovor je od Makedonije zahteval spremembe pri imenu države, polovici ustave, izbris nacionalne pravoslavne cerkve. Obenem pa omogočil nadzor Helenske republike nad katerimkoli vprašanjem povezanim s sporazumom.
Ker bi morala Makedonija večji del lastne suverenosti predati tuji državi, so državljani v nedeljo sledili apelu predsednika Ivanova in raje bojkotirali referendum. Glasovalo je samo 36 % volivcev. Znatno premalo za veljavnost posvetovalnega referenduma. Če odštejemo 20 % glasov, ki prihajajo z območij, na katerih živi albanska manjšina, je le 12 % Makedoncev podprlo referendum. Socialistični premier Zaev je dejansko dobil še manj glasov, kot jih ima v parlamentu njegova stranka.
Geopolitični spopad
Prvi element je albanska manjšina, ki podpira Zaeva, ker v zameno pričakuje preoblikovanje države v federacijo.
»Bitka za Makedonijo« je izredno kompleksna geopolitična igra, v kateri se srečujejo regionalni in mednarodni interesi. Prvi element je albanska manjšina, ki podpira Zaeva, ker v zameno pričakuje preoblikovanje države v federacijo. Federacija bi omogočila enakopravnost albanskemu jeziku in kulturi. Na obstoj sodelovanja albanskih predstavnikov z makedonskim premierjem kaže tudi dejstvo, da je Edi Rama, albanski premier, v nedeljo popoldne z uradnim tvitom spodbudil sonarodnjake, ki živijo na makedonski strani meje, h glasovanju. Kar je v neposrednem nasprotju z načelom nevmešavanja v notranje zadeve tuje države.
Ime sploh ni problem
Tudi Evropska komisija, ki je zaradi Junckerjeve odločitve o zamrznitvi širitvenega procesa kriva za slabšanje stabilnosti na Balkanu, podpira in kot nujno potrebno prikazuje sprejetje dogovora z Atenami, ker je to edini način, s katerim bi lahko opravičili lastno nesposobnost. Uradna propaganda nas prepričuje, da bi sprejetje sporazuma dokončno omogočilo umik Grške blokade za vstop Makedonije v EU in v Nato.
V resnici pa sta Grčija in Makedonija pod okriljem Združenih narodov že leta 1995 podpisali meddržavni dogovor, ki opredeljuje vstopanje Makedonije v EU in NATO. Dogovor na podlagi katerega se je Grčija obvezala, da Makedonije, ob uporabi začasnega imena Bivše Jugoslovanske Republike Makedonije, ne bo blokirala pri vstopu v EU in NATO.
Vendar je leta 2008 prav Grčija z vetom blokirala vstop svoje severne sosede v NATO. Grčija je svojo odločitev utemeljevala z domnevnimi "provokacijami" tedanje makedonske vlade, ki naj bi s preimenovanjem skopskega letališča »Aleksander Veliki« kršila dogovor.
Ob kršitvi dogovora je Makedonija pri Meddržavnem sodišču v Haghu sprožila tožbo proti Grčiji. Decembra 2011 je sodišče razsodilo v prid Makedoniji ter zavrnilo grško obtožbo o iredentizmu in prisvajanju grške zgodovine, hkrati pa je potrdilo, da sme Makedonija v mednarodnih odnosih uporabljati svoje ustavno ime.
V resnici pa sta Grčija in Makedonija pod okriljem Združenih narodov že leta 1995 podpisali meddržavni dogovor, ki opredeljuje vstopanje makedonije v EU IN nato.
Nevarni precedens
Ker se sama Republika Slovenija vedno zelo rada (pravilno!) sklicuje na spoštovanje pravnega reda, bi že samo to zadostovalo, da bi uradna Ljubljana v preteklosti bolj iskreno podprla makedonska prizadevanja za izhod iz mednarodne izolacije.
Brez makedonske pomoči bi bila Balkanska migracijska kriza precej hujša. Kot je v svojem govoru na Generalni Skupščini v New Yorku zelo jasno povedal predsednik Gjorge Ivanov, bi sprejetje grškega izsiljevanja predstavljalo izredno nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Zamajalo bi pravico do samoodločbe narodov in omogočilo neposreden vpliv tujih sil na suverenost obstoječih držav. Verižna reakcija bi v nekaj letih lahko pripeljala do zelo neprijetnih posledic za svetovni red.
Balkan je regija, ki zelo rada oblikuje precedense … Žal se je redko kateri izkazal za dobrega, ko govorimo o svetovnem miru. Propad referenduma še zdaleč ne pomeni, da se bodo strasti umirile. Je pa zelo verjetno, da bo v naslednjih mesecih prišlo do vladne krize in da bodo Makedonci spomladi oblikovali nov parlament.
Pod vodstvom predsednika Ivanova so za zdaj z bojkotom Uniji in celotnemu svetu jasno povedali, da ne bodo več pristali na zunanja izsiljevanja ter da so – ne glede na vse notranje težave, katerih se zelo dobro zavedajo – suverena in ponosna država, ki želi biti globalnemu sistemu le enakopraven partner, vreden spoštovanja.
Avtor komentarja, Laris Gaiser, je geopolitični analitik, menedžer in gospodarski svetovalec
Zadnje objave
Pol milijona glasov proti Bruslju: zahtevajo remigracijo
16. 7. 2026 ob 23:17
V opoziciji pričakovani očitki: Skok naj bi preganjal politične nasprotnike
16. 7. 2026 ob 18:40
Združeni narodi so račun za holokavst izstavili Palestincem
16. 7. 2026 ob 14:45
Zadeva Fajon
16. 7. 2026 ob 10:30
Bruselj Sloveniji izdal šest opominov
16. 7. 2026 ob 7:00
Veliko Britanijo naj bi prevzel Andy Burnham
16. 7. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Združeni narodi so račun za holokavst izstavili Palestincem
16. 7. 2026 ob 14:45
Zadeva Fajon
16. 7. 2026 ob 10:30
Kolaboracija in propaganda (23. del): Interludij 4 – urok črne magije
15. 7. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
19
Večeri v atriju: »Župljani župljanom«
19:00 - 20:00
JUL
19
Duhovno počitniški dnevi za starejše 2026
19:00 - 15:00
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
1 komentar
MEFISTO
Upam, da niste pozabili!
Pred drugo svetovno vojno nismo imeli nič.
Potem nam je Hitler vse pobral.
Po izbruhu komunistične svobode smo imeli pa takoj stokrat več!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.