Miha Kovač, Delo: »Neoliberalizem? Dajte no!«
Če neoliberalizem razumemo kot prevlado kapitalskih interesov nad javnimi, potem neoliberalizma v Sloveniji ni kaj dosti, ugotavlja Miha Kovač v komentarju v Sobotni prilogi Dela, kjer svojo trditev podkrepi z mnogimi primeri.
Ker v Sloveniji, kot ugotavlja Kovač, jasna meja med javnim in zasebnim niti ne obstaja, je zasebna izobraževalna in zdravstvena dejavnost financirana s koncesijami, torej z državnim denarjem, pod vplivom države oziroma politike pa je tudi gospodarstvo.
S finančno krizo in z bankrotom dela investicijskih skladov so največje banke zasegle delnice številnih zasebnih podjetij, ker pa so banke v državni lasti, so s tem postala državna last tudi ta podjetja. »S tega zornega kota bi kak cinik lahko upravičeno zavzdihnil, da dvajset let po osamosvojitvi prek tranzicijskega ovinka namesto družbene uvajamo državno lastnino,« ugotavlja Kovač.
Ob tem se mu zdi še bolj absurdno, da država podjetjem, ki jih ima posredno v lasti, ni sposobna pomagati, saj državna politika od volitev ni naredila nič, da bi bilo konec kreditnega krča, zaradi česar tudi zadnja dobro delujoča podjetja ostajajo brez sredstev za investicije. Politična elita pa kljub temu upravlja kadrovanje v nadzorne svete. »Ta kombinacija državnega lastništva in dosedanje brezbrižnosti države do usode podjetij je v seštevku dala bizarno mešanico neoliberalizma (= podjetja ne morejo računati na pomoč države, kot da bi imeli v Sloveniji povsem odprt trg) in intervencionizma (= država je posredni in neposredni lastnik pomembnega dela podjetij in skuša držati roko nad kadrovanji v nadzorne svete, kot da bi imeli v Sloveniji državno lastnino ali celo socializem).«
Kovač zaključi, da Slovenija ni vedno bolj revna zato, ker bi se javni sektor podrejal zasebnemu, temveč zaradi divje privatizacije proračunskih sredstev, socializma za bogate in gospodarske politike, ki je z mešanjem izključujočih se ekonomskih doktrin skuhala neprebavljiv golaž.
Več lahko preberete v komentarju Mihe Kovača na Delo.si.
Ker v Sloveniji, kot ugotavlja Kovač, jasna meja med javnim in zasebnim niti ne obstaja, je zasebna izobraževalna in zdravstvena dejavnost financirana s koncesijami, torej z državnim denarjem, pod vplivom države oziroma politike pa je tudi gospodarstvo.
S finančno krizo in z bankrotom dela investicijskih skladov so največje banke zasegle delnice številnih zasebnih podjetij, ker pa so banke v državni lasti, so s tem postala državna last tudi ta podjetja. »S tega zornega kota bi kak cinik lahko upravičeno zavzdihnil, da dvajset let po osamosvojitvi prek tranzicijskega ovinka namesto družbene uvajamo državno lastnino,« ugotavlja Kovač.
Ob tem se mu zdi še bolj absurdno, da država podjetjem, ki jih ima posredno v lasti, ni sposobna pomagati, saj državna politika od volitev ni naredila nič, da bi bilo konec kreditnega krča, zaradi česar tudi zadnja dobro delujoča podjetja ostajajo brez sredstev za investicije. Politična elita pa kljub temu upravlja kadrovanje v nadzorne svete. »Ta kombinacija državnega lastništva in dosedanje brezbrižnosti države do usode podjetij je v seštevku dala bizarno mešanico neoliberalizma (= podjetja ne morejo računati na pomoč države, kot da bi imeli v Sloveniji povsem odprt trg) in intervencionizma (= država je posredni in neposredni lastnik pomembnega dela podjetij in skuša držati roko nad kadrovanji v nadzorne svete, kot da bi imeli v Sloveniji državno lastnino ali celo socializem).«
Kovač zaključi, da Slovenija ni vedno bolj revna zato, ker bi se javni sektor podrejal zasebnemu, temveč zaradi divje privatizacije proračunskih sredstev, socializma za bogate in gospodarske politike, ki je z mešanjem izključujočih se ekonomskih doktrin skuhala neprebavljiv golaž.
Več lahko preberete v komentarju Mihe Kovača na Delo.si.
Povezani članki
Zadnje objave
V Šentjerneju o varnosti in romski problematiki
3. 11. 2026 ob 17:17
Svojci na smrt obsojenega olimpijca še danes ne vedo, kje je pokopan
3. 11. 2026 ob 16:00
Zimska oprema: zakon jo zahteva od 15. novembra, vendar narava zna presenetiti
3. 11. 2026 ob 15:59
Mihael Zupančič, minister za pravosodje: S SKOK-om do bolj učinkovitega pravosodja
3. 11. 2026 ob 15:00
Nevarna onesnaževala v slovenskih rekah in podzemnih vodah
3. 11. 2026 ob 13:44
Vzpon Islamske države (17. del): Pravna struktura Islamske države
3. 11. 2026 ob 12:00
Jani Kramar ob umirajočih vedno znova spoznava dragocenost življenja
3. 11. 2026 ob 11:30
Ekskluzivno za naročnike
Vzpon Islamske države (17. del): Pravna struktura Islamske države
3. 11. 2026 ob 12:00
Kirgizistan – med nebeško modrimi jezeri, mogočnimi gorami in nomadsko tradicijo
3. 11. 2026 ob 9:00
Agresorska rdeča zvezda
3. 11. 2026 ob 6:00
Video objave
[Video] BRIF #9: Je Stevanović s svojo zadnjo izjavo šel predaleč? (31. 10. 2026)
1. 11. 2026 ob 12:55
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.