Miha Kovač, Delo: »Neoliberalizem? Dajte no!«
Če neoliberalizem razumemo kot prevlado kapitalskih interesov nad javnimi, potem neoliberalizma v Sloveniji ni kaj dosti, ugotavlja Miha Kovač v komentarju v Sobotni prilogi Dela, kjer svojo trditev podkrepi z mnogimi primeri.
Ker v Sloveniji, kot ugotavlja Kovač, jasna meja med javnim in zasebnim niti ne obstaja, je zasebna izobraževalna in zdravstvena dejavnost financirana s koncesijami, torej z državnim denarjem, pod vplivom države oziroma politike pa je tudi gospodarstvo.
S finančno krizo in z bankrotom dela investicijskih skladov so največje banke zasegle delnice številnih zasebnih podjetij, ker pa so banke v državni lasti, so s tem postala državna last tudi ta podjetja. »S tega zornega kota bi kak cinik lahko upravičeno zavzdihnil, da dvajset let po osamosvojitvi prek tranzicijskega ovinka namesto družbene uvajamo državno lastnino,« ugotavlja Kovač.
Ob tem se mu zdi še bolj absurdno, da država podjetjem, ki jih ima posredno v lasti, ni sposobna pomagati, saj državna politika od volitev ni naredila nič, da bi bilo konec kreditnega krča, zaradi česar tudi zadnja dobro delujoča podjetja ostajajo brez sredstev za investicije. Politična elita pa kljub temu upravlja kadrovanje v nadzorne svete. »Ta kombinacija državnega lastništva in dosedanje brezbrižnosti države do usode podjetij je v seštevku dala bizarno mešanico neoliberalizma (= podjetja ne morejo računati na pomoč države, kot da bi imeli v Sloveniji povsem odprt trg) in intervencionizma (= država je posredni in neposredni lastnik pomembnega dela podjetij in skuša držati roko nad kadrovanji v nadzorne svete, kot da bi imeli v Sloveniji državno lastnino ali celo socializem).«
Kovač zaključi, da Slovenija ni vedno bolj revna zato, ker bi se javni sektor podrejal zasebnemu, temveč zaradi divje privatizacije proračunskih sredstev, socializma za bogate in gospodarske politike, ki je z mešanjem izključujočih se ekonomskih doktrin skuhala neprebavljiv golaž.
Več lahko preberete v komentarju Mihe Kovača na Delo.si.
Ker v Sloveniji, kot ugotavlja Kovač, jasna meja med javnim in zasebnim niti ne obstaja, je zasebna izobraževalna in zdravstvena dejavnost financirana s koncesijami, torej z državnim denarjem, pod vplivom države oziroma politike pa je tudi gospodarstvo.
S finančno krizo in z bankrotom dela investicijskih skladov so največje banke zasegle delnice številnih zasebnih podjetij, ker pa so banke v državni lasti, so s tem postala državna last tudi ta podjetja. »S tega zornega kota bi kak cinik lahko upravičeno zavzdihnil, da dvajset let po osamosvojitvi prek tranzicijskega ovinka namesto družbene uvajamo državno lastnino,« ugotavlja Kovač.
Ob tem se mu zdi še bolj absurdno, da država podjetjem, ki jih ima posredno v lasti, ni sposobna pomagati, saj državna politika od volitev ni naredila nič, da bi bilo konec kreditnega krča, zaradi česar tudi zadnja dobro delujoča podjetja ostajajo brez sredstev za investicije. Politična elita pa kljub temu upravlja kadrovanje v nadzorne svete. »Ta kombinacija državnega lastništva in dosedanje brezbrižnosti države do usode podjetij je v seštevku dala bizarno mešanico neoliberalizma (= podjetja ne morejo računati na pomoč države, kot da bi imeli v Sloveniji povsem odprt trg) in intervencionizma (= država je posredni in neposredni lastnik pomembnega dela podjetij in skuša držati roko nad kadrovanji v nadzorne svete, kot da bi imeli v Sloveniji državno lastnino ali celo socializem).«
Kovač zaključi, da Slovenija ni vedno bolj revna zato, ker bi se javni sektor podrejal zasebnemu, temveč zaradi divje privatizacije proračunskih sredstev, socializma za bogate in gospodarske politike, ki je z mešanjem izključujočih se ekonomskih doktrin skuhala neprebavljiv golaž.
Več lahko preberete v komentarju Mihe Kovača na Delo.si.
Povezani članki
Zadnje objave
Prvo olimpijsko odličje za Slovenca
4. 8. 2026 ob 6:00
Ljudje bodo lahko odločali, ali si želijo nižje davke in polnejše denarnice
3. 8. 2026 ob 22:31
Kaja Rukav: »Še tako dobra sirotišnica ne more nadomestiti mame in očeta«
3. 8. 2026 ob 21:47
Invazija na Ceuto in problem Zahodne Sahare
3. 8. 2026 ob 19:52
Ustavno sodišče dopustilo referendum, posledic zavrnitve pa ni pojasnilo
3. 8. 2026 ob 18:09
Ekskluzivno za naročnike
Prvo olimpijsko odličje za Slovenca
4. 8. 2026 ob 6:00
Ob 110. obletnici padca Gorice
2. 8. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
AVG
07
Sveta maša: »Mučenci med Slovenci«
19:00 - 20:30
AVG
08
44. Festival Radovljica 2026 - Od trubadurjev do Brahmsa
20:00 - 22:00
AVG
16
Koncert iz sklopa Večeri v atriju: Prifarski muzikanti
19:00 - 20:30
AVG
17
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
30
Video objave
[Video] Nataša Simončič: Takih težav ne privoščiš nikomur (Vroča tema, 30. 7. 2026)
30. 7. 2026 ob 19:49
Izbor urednika
Domovina št. 262: Pitna voda ali drekovod? Moč omrežja interesov
29. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.