Največji tedenski dvig cen nafte v zadnjih štiridesetih letih

»Spremljamo najvišje cene nafte po letu 2022. Od začetka konflikta na Bližnjem vzhodu pred desetimi dnevi so se cene zvišale rekordno hitro. Cena nafte se je v ponedeljek približala skoraj 120 ameriškim dolarjem za sodček. Po napovedi izrednega sestanka Mednarodne agencije za energijo (IEA) se je nekoliko umirila in padla proti ravni okoli 100 dolarjev,« je komentiral glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc in izpostavil, da gre za največji tedenski dvig cen nafte v zadnjih štiridesetih letih.

Nafta in zemeljski plin v Evropski uniji skupaj zagotavljata približno 60 odstotkov celotne primarne rabe energije, v Sloveniji pa okoli 45 odstotkov. Zato so gospodarstva zelo občutljiva na hitre spremembe cen teh energentov. V zadnjih dneh so se cene nafte povzpele na najvišje ravni po letu 2022, podražitve goriv pa se v EU-27 počasi prelivajo v stroške podjetij in gospodinjstev.

Finančni ministri držav skupine G7 bodo v okviru Mednarodne agencije za energijo (IEA) tekom današnjega dne razpravljali o možnosti usklajene sprostitve dela strateških rezerv naftnih derivatov.

Organizacija ki jo sestavlja 32 članic, ima približno dve milijardi sodčkov strateških zalog nafte, ki jih lahko sprostijo na trg. V celotni zgodovini te organizacije so države usklajeno sprostile te rezerve le petkrat – nazadnje dvakrat v letu 2022. Zaloge bi na trg lahko sprostila tudi Kitajska, ki ima strateške zaloge v ocenjeni višini med 1,1 do 1,4 milijarde sodčkov.

Maloprodajne cene goriv so se v večini razvitih držav že zvišale za približno 10 do 15 odstotkov v enem tednu. V Združenih državah Amerike so se cene neosvinčenega goriva zvišale za okoli 15 odstotkov, pri trenutnih ravneh pa obstaja možnost nadaljnje rasti za dodatnih 15 odstotkov. »Ameriški potrošniki so zelo občutljivi na spremembe cen goriv, zato si ameriški predsednik prizadeva za omejitev rasti cen, saj bi ta lahko vplivala tudi na politično podporo pred volitvami v spodnji dom ameriškega kongresa,« je pojasnil Bojan Ivanc.

Motnje na Bližnjem vzhodu lahko vplivajo tudi na Evropo

Kot je povedal glavni ekonomist, je bil globalni trg nafte v zadnjih letih praviloma dobro preskrbljen. Morebitni izpad proizvodnje iz Irana ali drugih držav Perzijskega zaliva, ki proizvajajo vrsto lahke nafte (sweet crude), pa predstavlja izziv, ki ga na kratek rok ni mogoče nadomestiti s povečanim črpanjem v drugih delih sveta. Med največjimi uvozniki nafte so Kitajska, Indija, Južna Koreja, Japonska ter evropske države, kot so Nemčija, Italija in Španija. Evropa sicer iz Bližnjega vzhoda uvozi približno 3 do 5 odstotkov dizelskega goriva, ki ga porabi. Morebitne motnje v dobavah bi lahko zato v manjši meri vplivale tudi na evropski trg, in sicer predvsem na mediteranske države na jugovzhodu Evrope. Cene bi lahko še bolj porasle, če bi se za dlje časa zaustavila proizvodnja nafte ali naftnih derivatov v zalivskih državah.

V Sloveniji povprečno gospodinjstvo za gorivo ali ogrevanje po podatkih Statističnega urada RS nameni približno 5 odstotkov letne porabe, kar je relativno malo, vendar je po Ivančevih besedah občutljivost potrošnikov na spremembe cen visoka, in se odraža prek kazalnika zaupanja potrošnikov. Delež je večji pri gospodinjstvih, ki se na delo vozijo z osebnim avtomobilom, ter pri tistih, ki se ogrevajo na kurilno olje. Do sedaj je bila oblikovana praksa, da vlada ob večjih podražitvah cen naftnih derivatov na mednarodnih trgih s spremembo relevantne uredbe ublaži rast končnih cen z znižanjem trošarin. Ob tem mora upoštevati tudi minimalno višino trošarin za pogonska goriva, ki velja v EU za vse države članice. Med gospodarskimi panogami so na rast cen goriv najbolj občutljivi cestni prevozniki, deloma pa tudi železniški prevoz (dizelske lokomotive), če bi se maloprodajne cene goriv še naprej višale.

Zrasle so tudi cene zemeljskega plina

Pomemben dejavnik tveganja predstavljajo tudi cene zemeljskega plina. Na rotterdamski borzi so se te v zadnjih desetih dneh podvojile – z okoli 30 EUR/MWh na približno 60 EUR/MWh. Takšna rast pomeni, da se del proizvodnje električne energije preusmerja iz zemeljskega plina nazaj k premogu, kar vpliva tudi na dvig cen premoga in ETS kuponov. Višje veleprodajne cene zemeljskega plina bodo najbolj občutili večji industrijski porabniki, ki del porabljenih količin energenta kupujejo sproti na trgih en mesec ali eno četrtletje vnaprej.

Med najbolj izpostavljenimi panogami v Sloveniji so kemična in papirna industrija, proizvodnja jekla ter prehrambna industrija. Poleg tega se zvišujejo tudi cene umetnih gnojil, katerih proizvodnja temelji na zemeljskem plinu, kar povečuje verjetnost nadaljnje rasti cen kmetijskih pridelkov in hrane.