Hutijevci so blizu zaprtja ožine Bab el-Mandeb, ali se bo EU angažirala?

Ožina Bab el-Mandeb je ena najpomembnejših vodnih poti za transport dobrin iz Bližnjega vzhoda in Azije. V primeru zaprtja bo EU bistveno bolj prizadeta, kot pa je bila z blokado Hormuške ožine. Skozi Rdeče morje in Sueški prekop v EU ne prihajajo le energenti, ampak ves preostali izvoz iz Azije. Alternativa je potem prevoz okoli Rta dobrega upanja in zahodne Afrike, kar bi podaljšalo čas dobave in podražilo prevoz. To je poleg strahu, da bi hutijevci zanetili večjo regionalno vojno tako na Arabskem polotoku kot v Afriki.

Hutijevci so po začetnem zastoju hitro napredovali

Ko so se jemenske oborožene sile spopadle s hutijevci sredi avgusta s pomočjo Savdske Arabije (KSA), so te nekaj časa celo uspešno napredovale. Hutijevci so se sprva usmerili v raketiranje ciljev znotraj KSA, na primer letališča, rafinerije in pristanišča, kot je Janbu, kasneje pa so zagnali relativno uspešno protiofenzivo ter vladne sile potisnili z nekaj ključnih strateških točk.

Najpomembnejši premik hutijevcev je osvojitev pristanišča Moka, to je namreč točka, ki neposredno nadzira prehod v Rdeče morje in iz njega. Poleg tega, da je zgodovinsko znana kot pristanišče, od koder je odplula kava v Evropo in Afriko, zatorej poimenovanje 'kava Moka', je služila kot glavni transportni stik Sane s svetom. Vladna stran je z nadzorom Moke lahko učinkovito preprečevala popoln nadzor hutijevcev nad ožino Bab el-Mandeb in logistiko iz Sane. Severno od Moke so zavzeli še dva otoka v Rdečem morju, Al Haniš in Huvajah.

Moka je eno pomembnejših pristanišč z vso moderno infrastrukturo, pristaniščem, letališčem in rafinerijo. Omogočala je dobave vladnim silam preko Rdečega morja in Afrike, na primer iz Eritreje in Džibutija. Z učinkovitim nadzorom Moke bodo lahko hutijevci podaljšali razdaljo med Afriko in vladnimi silami za 300 kilometrov, saj bodo v Afriko dostopali iz pristanišča Aden, ki je zdaj najbližje moderno pristanišče. Četudi vladne sile še vedno nadzirajo južni del regije Taiz, so hutijevci zavzeli še otok Majun oziroma Perim, torej južni vstop v Bab el-Mandeb. To pomeni, da hutijevci trenutno nadzirajo tako južno kot severno vstopno točko skozi ožino Bab el-Mandeb.

Iranska taktika požiga svetovne ekonomije

Iran se sooča z izjemno hudo ekonomsko situacijo. Plače državnim uslužbencem v nekaterih sektorjih niso bile že plačane več mesecev, cene goriva dosegajo rekorde, podjetja proizvajajo na minimumu, medtem ko država izvozi le približno dvajsetino načrpane nafte. Blokada Hormuške ožine sveta ni prizadela, kot si je predstavljal Iran, ameriška blokada proti Iranu pa zaenkrat deluje relativno uspešno. Iran je zato aktiviral hutijevce za osvojitev strateških točk v Jemnu, s katerimi bo lahko nadziral ožino Bab el-Mandeb.

Zakaj hutijevcem uspeva

Iran je lahko izkoristil situacijo, ker so hutijevci enotni, medtem ko je nasprotna stran šibka in fragmentirana. Vladne sile so sestavljene iz vladnega sveta, ki ima različne interese, na katere vplivajo posamezni klani, hutijevci pa so dejansko en klan. Poleg tega je Iran poleti pospešil prelete med Sano in Teheranom z dobavo orožja in svetovalci iz iranske Islamske republikanske garde (IRGC). Iran je dobavil brezpilotnike, rakete in lanserje.

Na zavezništvo v jemenski vladi je vplivalo še dejstvo, da sta državi Savdska Arabija in Združeni arabski emirati postali rivalki v Jemnu. ZAE so namreč podpirali južnojemenske sile, torej okoli nekdanje Adenske republike, medtem ko je KSA podpirala tiste na severu in vzhodu. Spor med ZAE in KSA je povzročil, da se je ta prenesel na klane, ki so nasprotniki hutijevcev in naj bi delovali pod jemensko vlado.

Razklanost obeh strani dokazuje dejstvo, da so pred dvema dnevoma podporniki in klani Južnega tranzicijskega sveta (STC), ki ga podpira ZAE, blokirali ceste, obkolili vojaški kamp jemenske vojske in preprečili gibanje obrambnega ministra jemenske vlade al-Akilija. Namesto da bi se obe strani proti hutijevcem borili skupaj, zdaj kaže, da se bosta spopadli.

Savdska Arabija in Sporazum iz Meke

Prvi test za uveljavitev določb iz Sporazuma iz Meke, ki ga je KSA podpisala v mesecu avgustu, se kaže že danes. Članice so se takrat zavezale, da bodo posredovale v primeru napadene članice, toda v tem trenutku še nismo dobili signalov, da bi se Pakistan in Turčija aktivno priključila boju proti hutijevcem. Iranski predsednik Pezeškian je medtem prispel na vrh srečanja BRICS, kjer upa na prijaznejši sprejem s strani kitajske delegacije.

Pred tem sta se v Teheranu srečala iranski Abas Aragči in pakistanski šef vojske Sajed Musim Munir, vendar Munir ni obsodil iranske podpore agresiji hutijevcev, čeprav so sami iranski viri za Reuters potrdili, da je Iran zahteval eskalacijo napadov na Savdsko Arabijo, ki je ameriška zaveznica. Iran je v zameno ponudil še več orožja in usposabljanja.

Za Savdsko Arabijo je verjetno veliko razočaranje, da pakistanski kolegi niso javno in glasno obsodili napadov hutijevcev, enako velja za Turčijo. Za KSA je predvsem boleče, ker je reševala pakistansko ekonomijo pred propadom. V tem trenutku kaže, da se Sporazum iz Meke ni obnesel, a če Turčija in Pakistan resnično ne nameravata reagirati, potem je ta le še mrtva črka na papirju. S stališča KSA je to šibitev njihovega statusa v regiji, saj so ravno z omenjenim sporazumom želeli državo postaviti kot steber stabilnosti in obrambe v regiji.

Kronski princ bin Salman pokliče ZDA

Kronski princ bin Salman je zato poklical ameriško zaveznico ter se pogovarjal s Trumpom o pomoči. Trump je bombardiranje Jemna zavrnil na predlog ameriškega vrhovnega poveljstva (CENTCOM), vendar natančnih podrobnosti o pogovoru še ni. Kot navajajo arabski in ameriški mediji, naj bi ga klical dvakrat, Američani pa so predlagali pomoč ameriških vojaških svetovalcev in obveščevalcev. Kot lahko razumemo sporočila, ki prihajajo iz obeh držav, so ti že v KSA.

Savdska Arabija je že odgovorila in bombardirala otok Moka, so sporočili mediji v Jemnu, tudi tisti blizu hutijevcem. Ti so že odgovorili z raketiranjem plinovoda in naftovoda vzhod–zahod. KSA pomaga okoli 100 ameriških vojaških svetovalcev in obveščevalcev, ki so tam za koordinacijo vojaških aktivnosti proti hutijevcem.

Zalivske države so se dogovorile za sestanek v ponedeljek z Iranci na pobudo Omana, kjer bi se dogovorili glede upravljanja s Hormuško ožino, vendar za zdaj ni jasno, ali bo napad hutijevcev vplival na pogovore. ZAE na primer so začasno ustavili projekt 26 kvadratnih kilometrov velikega podatkovnega centra v vrednosti 30 milijard evrov, ki ga gradijo v sodelovanju z ZDA. V projekt bodo namreč morali vključiti še obrambni vidik, ki je v vedno bolj nestabilnem okolju izjemnega pomena.

Izgradnja balističnih raket z uporabo umetne inteligence in pomoč Irana

Jemenske sile so ob zavzetju nekaterih vojaških položajev hutijevcev našli dokaze, da je Iran aktivno vpleten v spopad in da gre za aktivno iransko strategijo 'požiga' regije. Našli so načrte IRGC, ki razkrivajo zavzetje ožine Bab el-Mandeb. Jemenska vojska je sporočila, da so našli dokaze na računalniku poveljnika hutijevcev. Jasno je, da hutijevci nimajo lastnih kapacitet za izgradnjo balističnih raket, zato so sumi o iranskem premiku na jemensko ozemlje upravičeni. Iran bi lahko v zadnjih letih ozemlje pod nadzorom hutijevcev uporabil za lastne sile in fizični premik k Rdečemu morju.

Anthropic je razkril novo inženirsko celico za izgradnjo balističnih raket v severnem Jemnu. Razvili so večstopenjsko balistično raketo z dosegom več kot 2.000 kilometrov, vključno s hipersonično raketo tipa R2000. Prvi test rakete ni uspel, zato so za izpopolnitev sistema uporabili umetno inteligenco Claude. Nato so zgradili lastno orodje, ki za izpopolnitev izdelave raket ne potrebuje spletne povezave.

Če združimo izgradnjo raket na severu Jemna in na stotine oficirje v IRGC, ki so nameščeni v Jemnu, je jasno, da je bil načrt popolne ustavitve ožine Bab el-Mandeb že dalj časa v teku. Ta načrt 'ekonomskega jedrskega napada', kot ga imenuje Iran, je sicer del iranskih načrtov že od leta 2015.

Teroristične organizacije

Al Kajda in Islamska država imata najrajši kaos, saj lahko v takšnih razmerah najlažje operirata neopaženo in pridobivata lokalno prebivalstvo na svojo stran. Al Kajda ima dolgoletne izkušnje v Jemnu, ki segajo v osemdeseta leta 20. stoletja in ima odlične povezave z Al-Šababom v Somaliji ter Al Kajdo v Keniji in Tanzaniji. Al Kajda še danes uporablja nekdanja skrivališča in skrita skladišča. Takoj po začetku vojne pred desetimi leti so pokazali, da so lahko močna sila.

Po drugi strani je Islamska država željna akcije in bo kot rivalka Al Kajde poskušala vzpostaviti svojo borbo. Obe organizaciji sta bili uspešno omejeni s pomočjo tako vladnih sil kot STC v koordinaciji s Savdijci in Emirati. Toda spor med vsemi akterji kar kliče po vstaji terorističnih organizacij, ki bodo s prstom pokazale, da uradne vlade sile niso sposobne zaščite prebivalstva in so edina izbira oni sami.

Če upoštevamo, da je le v zadnjih dveh dneh zapustilo domove okoli 46.000 ljudi, potem govorimo o izjemnem potencialu za obe, tako Al Kajdo kot Islamsko državo. Po drugi strani bi lahko KSA brez tuje pomoči zamižala na obe očesi in tako prepustila del boja proti hutijevcem džihadističnim organizacijam.

EU mora biti del obrambe svojih interesov

EU ne more več stati ob strani in mora začeti braniti svoje interese. Če bo Irancem uspelo preko hutijevcev zapreti Bab el-Mandeb, potem lahko pričakujemo bistveno večji vpliv na ekonomijo evropskih držav v primerjavi s Hormuško ožino, ki večjih pretresov ni povzročila. Če upoštevamo, da prihajajo dobave ključnih surovin iz Kitajske, potem si lahko predstavljamo izjemen negativni vpliv na evropske države.

Po drugi strani ne smemo prezreti nevarnosti terorističnih organizacij, ki imajo v Jemnu izjemno priložnost za razcvet. Zavedati se moramo, da hutijevci že uporabljajo umetno inteligenco za razvoj hipersoničnih balističnih raket, kar pomeni, da Al Kajda in Islamska država poskušata enako. Ne nazadnje uporabljata umetno inteligenco že v centralni Afriki, kar so se učili od ruskih Afrika Korps. EU bo morala biti nekoč pripravljena uporabiti tudi silo za zaščito lastnih interesov, še preden sovražnik pridobi preveliko prednost.