[Video] Dr. Bogomil Ferfila: Tri vojne, zlomljeno premirje in geopolitični potres (Vroča tema, 9. 7. 2026)

Voditelji zavezništva v Ankari so si še vedno segali v roke pred kamerami, ko je predsednik Trump v isti stavbi izrekel stavek, ki je odjeknil glasneje od katerekoli uradne izjave vrha: premirje z Iranom je končano. NATO je iskal enotnost glede Ukrajine in porazdelitve bremena. Bližnji vzhod pa mu je medtem, dobesedno pred vrati, znova zagorel – iranski napadi na ladje v Hormuški ožini, ameriški protiudari in cena nafte, ki je v nekaj urah poskočila za pet odstotkov.

Piko na i je namreč znova postavil ameriški predsednik Donald Trump ob robu zasedanja NATO v Ankari, z izjavo, ki je močno odmevala po svetu in družabnih omrežjih. O iranskem vodstvu in propadlem memorandumu o soglasju je brez dlake na jeziku dejal: »To je zame zelo zanimivo vprašanje. Mislim, da je premirja konec. Ne želim več imeti opravka z njimi. So drhal. Veste, kaj je drhal? Oni so drhal. So bolni ljudje, vodijo jih bolni ljudje in so zlobni, nasilni ljudje, in če bi imeli jedrsko orožje, bi ga uporabili. To so zlobni, bolni ljudje in ta rak moramo odstraniti. In veste, kaj storite? Raka morate izrezati že zgodaj.«

Da bi resnično razumeli globino teh tektonskih premikov in vseh treh ključnih vojn, ki danes krojijo usodo Zahoda in sveta, smo v studio povabili enega največjih slovenskih strokovnjakov za primerjalno politiko, prof. dr. Bogomila Ferfilo.

Kdo je prof. dr. Bogomil Ferfila?

Bogomil Ferfila je bil ustanovitelj in vodja magistrskega študija Ameriške, nemške in svetovne študije ter redni profesor Univerze v Ljubljani na FDV. Danes deluje na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici ter na fakultetah Nove univerze v Kranju in Ljubljani, kjer poučuje in raziskuje primerjalne in regionalne politike, politiko ZDA in Kitajske ter politiko muslimanskih držav.

Dodiplomski in podiplomski študij je zaključil na področjih ekonomije, sociologije, obramboslovja in politologije (tri univerzitetne diplome, dva magisterija, en doktorat). V Sloveniji je objavil več kot 40 knjig, številne med njimi pa so izšle tudi v tujini – v ZDA, nekdanji ZSSR, Kanadi, Srbiji, Indiji, Nemčiji in Moldaviji. S pomočjo Ministrstva za kulturo je leta 1994 začela izhajati njegova zbirka knjig z naslovom, Svet na dlani. Do sedaj je izdal že več kot devetdeset knjig.

Vrh v Ankari: Izsiljevanje za oboroževalno tekmo in razdori v Evropi

Julijski vrh zavezništva NATO v Ankari leta 2026 je pokazal brutalno realnost ameriškega pritiska. Bela hiša je namreč na mizo postavila »Zgodovinsko zavezo«, po kateri morajo države članice do leta 2035 svoje obrambne izdatke povečati na neverjetnih pet odstotkov BDP. Profesor Ferfila v podkastu opozarja na dramatične posledice te ameriške zahteve. Združene države so daleč največji dobavitelj orožja na svetu, kar pomeni, da ta denar polni njihovo blagajno. »Če pogledate podatke Nata, mislim, da 50 ali pa 60 odstotkov vsega orožja kupijo od ZDA. Ta povezava je značilna in zaradi tega ZDA ne bodo nikoli izstopile iz zveze Nato,« je neposreden dr. Ferfila.

Za države, kot je Slovenija, bi zahtevan dvig na 5 % pomenil absolutni javnofinančni kolaps. Ob tem se močno krešejo interesi in nesoglasja med Trumpom in voditelji v EU. Nemčija, gospodarski motor Evrope, z zamenjavo poceni ruske energije z uvažanjem nekajkrat dražjega ameriškega plina postaja ekonomsko nekonkurenčna in pospešeno drsi v krizo. 

Prva vojna: Bližnji vzhod, konec premirja in demografski propad Izraela

Svetovna pozornost se je iz Ankare bliskovito preusmerila na Bližnji vzhod, kjer je premirje med ZDA in Iranom dokončno vnovič propadlo. Po iranskih napadih na komercialne ladje je ameriška vojska silovito udarila po iranskih vojaških ciljih. A kot razlaga dr. Ferfila, prava grožnja Iranu ni v zračnih silah, ki so proti ZDA in Izraelu nemočne, temveč v tisočerih balističnih raketah. »Te rakete v bistvu v veliki meri dobiva od Rusije, ki se Ameriki maščuje zaradi ameriške vpletenosti v vojno v Ukrajini,« pojasnjuje profesor in s tem povezuje ključna krizna žarišča.

Vojna pa razžira tudi Izrael. Medtem ko slednji bije uničujoč boj s Hamasom in Hezbolahom, se v državi dogaja tiha katastrofa. »Od začetka vojne v Izraelu do danes se je iz Izraela odselilo en milijon njegovih prebivalcev,« opozarja profesor in dodaja, da gre predvsem za bogate Jude. Ob veliki rodnosti arabskega prebivalstva to za judovsko državo predstavlja eksistencialno grožnjo od znotraj.

Zato izraelsko politično vodstvo vleče obupane in nepričakovane diplomatske poteze, kot je nedavno uradno priznanje odcepljene afriške države Somaliland (samooklicana neodvisna država na Afriškem rogu, ki jo mednarodna skupnost uradno priznava kot del Somalije. Nahaja se na severozahodnem delu Somalije, ob obali Adenskega zaliva, in meji na Džibuti ter Etiopijo). Tja naj bi po eni izmed radikalnih teorij in načrtov preselili celo del palestinskih beguncev, da bi Zahod in Izrael »sprostil Gazo«.

Druga vojna: Krvaveča rana Ukrajine

Druga globalna fronta je Ukrajina. Vojna z Rusijo je v veliki meri posledica geopolitičnih strategij ob prelomu leta 2014, ki so z izzivanjem in širitvijo interesov računale na propad Putinovega režima. Kot poudarja naš gost, je bila to »totalno nezadostna ocena in neprimerna«, saj se je ruski narod ob zunanji grožnji le še bolj strnil okoli svojega vodje. Danes breme te vojne, tudi preko novih več deset milijonskih pomoči, nosi predvsem Evropa, medtem ko ameriška industrija kuje dobičke. »ZDA in tudi evropske države bi lahko čez noč dosegle, da Ukrajina podpiše mirovni sporazum,« analizira dr. Ferfila in ostro svari, da si določeni zahodni strategi žal želijo uničujoče »vojne z Rusijo do zadnjega Ukrajinca« zgolj za oslabitev ruskih sil na plečih ukrajinskega naroda in evropskega gospodarstva.

Tretja vojna: Nevidni demografski sovražnik in slovenski preobrat

Tretja velika vojna, ki jo bije Zahod, pa se ne odvija z raketami, temveč z upadom rodnosti in migracijami. »Število rojstev povsod po svetu razen v Afriki je vsaj za 40-50 % premajhno,« opozarja profesor. Sosednja Hrvaška je v enem samem letu izgubila skoraj 10 odstotkov prebivalstva. Posledično slovensko gospodarstvo vse bolj sloni na azijski delovni sili (iz Filipinov in Nepala), medtem ko se Evropa pospešeno politično zapira pred nezakonitimi afriškimi migracijami. Namesto absurdnega višanja vojaških proračunov bi bilo po besedah dr. Ferfile veliko bolj smiselno vlagati v »namakalne sisteme v Afriki«, kar bi preprečilo nov val beguncev in zagotovilo globalno prehransko varnost pred prihajajočimi podnebnimi šoki.

V vsem tem globalnem kaosu pa je slovenska zunanja politika vendarle naredila drastičen preobrat. S prihodom novega zunanjega ministra Toneta Kajzerja se je Slovenija bliskovito vrnila k pragmatizmu in krepitvi zavezništva z ZDA. Simbolen začetek te nove dobe je napovedana selitev veleposlaništva v Jeruzalem. Ob tem dr. Ferfila spomni na pogovor z nekdanjim slovenskim veleposlanikom v ZDA, ki ga je povprašal, ali sploh kaj izkoriščajo »Trumpovo poslovnost« in ameriške investicije, a je dobil medel odgovor: »Ja, pogovarjamo se z gospo Melanio«.

Ferfila je ob tem zelo ciničen, saj opozarja na zapravljene priložnosti in nedejavnost prejšnje vlade: »Ena stvar je gospa Melania, ampak preko nje bi morali narediti mnogo več. Prejšnja vlada ni na tem področju naredila čisto nič. Sigurno je Trump v Beli hiši, torej naša Melania, ena takšna sijajna možnost, ki se Sloveniji kaže, in upajmo, da se bo to zdaj spremenilo,« je bil jasen in odločen dr. Ferfila. Profesor to navaja kot enega izmed glavnih dokazov, da se slovenska zunanja politika znova obrača ter vrača k pragmatizmu v odnosih z ZDA in Izraelom.

Od začetka vojne se je iz Izraela odselilo milijon prebivalcev, večinoma bogatih Židov. Če bodo Arabci demografsko presegli število Izraelcev, bo država izginila od znotraj.