Nam bo opica Urška kupila mesto v Varnostnem svetu OZN? Ni tako preprosto ...

dr. Andrej Fink
Osnovna foto: https://www.un.org/securitycouncil/, vstavljena Twitter UWEC


Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) bo 6. junija glasovala za izvolitev novih nestalnih članic Varnostnega sveta (VS). Republika Slovenija je ponovna kandidatka za to mesto, ki ga je enkrat že zasedala (med letoma 1998 in 1999). Edina protikandidatka je Belorusija. V danih okoliščinah ruske agresije na Ukrajino, kjer je Belorusija trden ruski zaveznik, je njena kandidatura nam zelo v prid in imamo zato veliko možnosti, da s kandidaturo za obdobje 2024-2025 uspemo. Republika Slovenija za uspeh potrebuje v Generalni skupščini OZN 129 glasov. Vsaka država v skupščini, kjer velja demokratični princip enakosti, ima en glas. Doseči moramo torej to številko. Prav pa je, da se za to tudi potrudimo. Vendar kako?

Lobiranje je znana dejavnost tako na internem področju v državah kot v mednarodnem. Kako se je Republika Slovenija preko njene vlade in Ministrstva za zunanje in evropske zadeve lotila tega posla in kako se ga v slabih dveh mesecih še loteva? Menim, da ne preveč posrečeno, vsaj kar zadeva nedavno potovanje predsednice Državnega zbora Urške Klakočar Zupančič po Afriki!

Prav je, da RS lobira, a kdo naj to dela, pa kdaj in kako? Bivši predsednik Borut Pahor bi bil glede na njegove mednarodne zveze in ugled verjetno idealna oseba za ta posel. S tem se lahko strinjamo tisti, ki s(m)o ga v preteklosti z večjim ali manjšim navdušenjem podpirali. Toda vlada gospoda Goloba se je očitno močno angažirala proti tej opciji. Segla je po eni strani po klasični diplomaciji in imenovala posebnega odposlanca Slovenije za kandidaturo v VS Francija Buta, ki je precej časa preživel v Adis Abebi, sedež Afriške unije (AU). Tam je pred dnevi bila tudi Ministrica Tanja Fajon in naznanila celo odprtje slovenskega veleposlaništva. Namibijo in Bocvano je obiskal državni sekretar našega zunanjega ministrstva, Samuel Žbogar.
Prav je, da RS lobira, a kdo naj to dela, pa kdaj in kako? Bivši predsednik Borut Pahor bi bil glede na njegove mednarodne zveze in ugled verjetno idealna oseba za ta posel.

Do tu je postopanje običajno in klasično. V to aktivnost lahko spada tudi prihodnje srečanje 20. in 21. aprila, ko bo Republika Slovenija na Brdu pri Kranju gostila mednarodno konferenco Dan Afrike, na kateri pričakujemo udeležbo zunanjih ministrov več afriških držav. Očitno se je Slovenija v lobiranju osredotočila bolj na Afriko kot na druge celine. Latinska Amerika, s pretežno levimi vladami, je danes politično nagnjena na stran Rusije ter Kitajske in so njene simpatije do Evropske unije, kamor spada Slovenija, zgolj formalne. V Aziji je podpora tudi nejasna. Zato se MZEZ vsaj na viden način na teh celinah ne preteguje.

Kar zadeva lobiranje za Republiko Slovenijo oz. proti Belorusiji, bodo to počele gotovo ZDA in druge članice EU, ki ne bodo hotele, da ima Putin v Varnostnem svetu poleg svojega glasu še en glas zaveznice Belorusije. Šans ima zato Slovenija veliko, a ohranjati moramo resnost, dostojanstvo in kredibilnost pri našem obnašanju.
Govoriti kar povprek, da smo »mi, Evropejci, bivši kolonizatorji«, krivi afriških bolečin in zastoja, se sliši neverjetno. Kdo mi? Slovenija, kolonizatorka Afrike?

Opica Urška in cirkus


Po drugi strani naj bi se pa v lobiranje za Slovenijo vključila tudi gospa Klakočar Zupančič, ki je pred dnevi obiskala Ugando in Ruando. Njena pot je dvignila precej prahu, predvsem v zvezi z vsebino njenega obiska. Da izvemo, za kaj je šlo, nam je postregla kar sama v osebnem zapisu na FB, v katerem je v svoji obrambi dejala in se pritoževala, da so slovenski mediji njeno potovanje v Ugando in Ruando »spremenili v cirkus«.

Močne besede je zapisala. Kar zadeva medije, ji ti pač milo za drago vračajo, kar tudi mediji že leta trobijo o današnji opoziciji. Glede cirkusa pa je zanj poskrbela sama. Teme, ki jih je tam  izpostavljala so bile elementarne, nespoštljive za obiskane države in kažejo na miselno obzorje naše »parlamentarne diplomacije«, ki jo menda ona izvaja (pritoževala se je, da njeni kritiki nimajo pojma, kaj je to).

Govoriti kar povprek, da smo »mi, Evropejci, bivši kolonizatorji«, krivi afriških bolečin in zastoja, se sliši neverjetno. Kdo mi? Slovenija, kolonizatorka Afrike? Naj si ta resnično težak nahrbtnik nadenejo tiste evropske države, ki so to res bile. Edino, kar smo Slovenci v stoletjih pošiljali in še pošiljamo v Afriko, so misijonarji in misijonarke, med katerimi je Peter Opeka najbolj izstopajoč! A tega seveda gospa predsednica državnega zbora ne ve ali ne mara izpostaviti, čeprav je Slovencem v največjo čast. Res, prava diplomatinja!

Pa enakost med spoloma, o kateri je govorila, in o pravici do splava. Tudi skrb za učenje in rehabilitacijo divjih živali. Od zdaj naprej, je obljubila, bo darovala pristojnemu Centru kolikor bo mogla, torej za živali. Ne zato, da bi kak otrok lahko bil donošen, se rodil v življenje in se izšolal. Škoda, da se te divje živali ne morejo odzivati, sicer bi jo informirale, da one vedo, da je med spoloma pač neka razlika, splava pa ne prakticirajo, nasprotno, ljubosumno čuvajo svoje mladiče, da odrastejo. Da o LGBTQ+ ne govorimo.

Skratka, velik cirkus, ja, ki si ga Republika Slovenija v svetu ne zasluži. Pa tudi slovenski državljani se ne čutimo spodbujene ob tako lahkotnem sprehajanju po vsestransko tako potrebni celini. Očitno je to naredila zgolj za domačo uporabo. Naš uspeh v OZN pa gotovo ne bo odvisen od tega.

Izbrano za digitalne naročnike:

Težave z ilegalnimi migracijami: Salvini grozi Sloveniji, Avstrijci Fajonove ne upoštevajo, Nemci pa pišejo o kožni bolezni na Balkanski poti

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

anton codelli
Anton Codelli: vihravo življenje tehničnega genija
  • 28. 02. 2025
shod, protest
Vsaka kritika ni hujskaštvo
  • 29. 04. 2025
Papežu v slovo
  • 28. 04. 2025