Nasveti javnih inštitucij za telebane: če je vroče, bodite v senci. In ne pozabite otroka v avtu!

Uganka, ki gre takole: bajeslovno bitje, ki se napaja na državnih jaslih. Večino časa ga ne vidimo in ne slišimo. Pred piknik sezono spregovori o nevarnosti zažganih burgerjev in nas pred odhodom na morje posvari, naj se namažemo s sončno kremo (SPF 50+). Njegova glavna naloga je varovanje javnega zdravja.

Pravilno, to je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki naj bi Slovence ozaveščal o tam, kaj je zdravo, vodil razne projekte za izboljšanje zdravja in pisal poročila o zdravstvenem stanju povprečnega Slovenca. Varoval naj bi javno zdravje. Pred meseci so veliko prahu dvignili z označbo teme maturitetnega eseja kot javnozdravstveno neprimerne in s svojo nesposobnostjo pri soočanju s posledicami, ki jih je za javno zdravje imel požar v Kemisu.

Od vsega njihovega delovanja pa so se me v preteklem tednu, ko je Slovenijo ponovno zajel vročinski val, najbolj začudila priporočila za ravnanje v vročini. Poleg nasvetov za telebane, da je treba popiti zadostne količine vode, da naj se umaknemo v senco in hladne prostore, obsegajo tudi priporočila kako ne pozabiti otroka v avtomobilu: naj poleg njega pustimo predmet, ki ga bomo ob prihodu na cilj najprej potrebovali, naj si na telefonu nastavimo opomnik in ob prihodu na cilj pogledamo, če na zadnji sedežih slučajno nismo pozabili naših največjih zakladov.

Poleg tega nam za dopust kot obvezno opremo svetujejo kondome (ker se priložnost za seks ne pojavi ob belem dnevu pred lekarno) in svetujejo previdnost ob bosonogi hoji, saj lahko hitro pride do poškodbe (sveže pedikure pa vse tja do trske v peti). Nosečnicam celo svetujejo, naj fizično ne jedo obrokov za dva.

 Smo res tako neumni, da dovolimo, da nam na NIJZ solijo pamet o zažganih burgerjih, ko pa bi njihovo strokovnost in izkušnje zares potrebovali, molčijo in prelagajo odgovornost?

Kdo je tu neumen?

Ob tem se upravičeno sprašujem, ali smo Slovenci res tako neumni, da se v vročini ne znamo umakniti v senco ali nas razni inštituti in agencije poneumljajo. Smo res tako neumni, da dovolimo, da nam na NIJZ solijo pamet o zažganih burgerjih, ko pa bi njihovo strokovnost in izkušnje zares potrebovali, molčijo in prelagajo odgovornost? Sprašujem se kaj na NIJZ zares počnejo: varujejo javno zdravje ali zbijajo šale na davkoplačevalski račun?

Saj jim človek ne more zameriti, krivi smo si sami. Na vsakem koraku damo javnim inštitutom, agencijam, politikom in stroki vedeti, da ne premoremo zrna soli. Od »chemtrails« teorij zarote, ustavljanja v cestnih predorih v času toče, firbcanja ob prometnih nesrečah, slepega sledenja dvomljivim novicam, do neupoštevanja novih dognanj stroke in sposobnosti, da na vodilna mesta v državi izvolimo politične amaterje.

Na vsakem koraku damo vedeti, da smo pač preveč leni (ali neumni), da bi razmišljali s svojo glavo in zato raje beremo raznorazna priporočila, pa čeprav nas ta učijo kako ne pozabiti dihati.

V prihodnje bodo na Inštitutu v luči dogodka poletja, ko je štajerski pogumnež 250 kilogramsko neeksplodirano letalsko bombo privlekel na dvorišče svoje hiše, najverjetneje izdali priporočila za ravnanje v primeru take najdbe.

Svetujem jim, da dodajo priporočilom še butalski recept za sejanje soli. Te namreč med Slovenci kronično primanjkuje, prihajajoča jesen pa bo od nas terjala modre odločitve.