Odkrili zaklad iz časa Rimljanov

Nedavna arheološka izkopavanja v Izraelu so razkrila izjemen zaklad, ki je star približno 1650 let. Gre za kovance, ki segajo v čas judovskega upora proti Konstanciju Galu v četrtem stoletju.

Arheologi v Izraelu so nedavno prišli do odkritja, ki so ga oklicali kot »dramatičnega«, saj širi zgodovinsko znanje o življenju Judov v starorimski dobi Izraela. Izraelska uprava za starine (IAA) je na družabnih omrežjih objavila izkopavanje najdišča v Lodu, ki je v osrednjem Izraelu. Pojasnili so, da so arheologi nedavno našli ostanke uničene judovske javne stavbe, ki je nekoč stala v Palestini.

Izkopali zaklad 94-ih kovancev

»Med različnimi najdbami v stavbi so bili impresivni kamniti in marmorni artefakti; grški, hebrejski in latinski napisi ter napis z imenom Juda iz duhovniške družine, ki ga še proučujejo,« je za Fox News dejal predstavnik IAA in dodal, da prav ti napisi potrjujejo povezavo zgradbe z judovsko skupnostjo. Izkopali so zaklad 94-ih kovancev, starih približno 1650 let, ki ne nudijo le vpogleda v ekonomsko življenje takratne dobe ampak tudi informacije o političnih in verskih razmerah. To neverjetno odkritje namreč sega v obdobje judovskega upora proti Konstanciju Galu, ki se je začel leta 351 po Kristusu.

»Čeprav so pisni dokazi o tem uporu redki, obstajajo besedila, ki poročajo, da so večje judovske skupnosti, kot so Lod, Zipori in Tiberias, uničile sile rimskega cezarja Flavija Konstancija Gala,« pojasnjujejo strokovnjaki. Najstarejši kovanci bi lahko sicer nastali že leta 221 po Kr. Zgodovinarji so mnenja, da je bil zaklad skrit namenoma med uporom, ko bi se razmere umirile, pa bi se tisti, ki so ga zakopali, ponj vrnili.

Zaklad skrili pred plenilci

Dva od arheologov, ki sta bila na najdišču, sta v skupni izjavi za medije dejala, da je veličastna zgradba verjetno služila kot bivalni prostor za mestne judovske starešine. »Iz talmudskih spisov vemo, da je bil Lod najpomembnejše judovsko središče po uničenju drugega templja v Jeruzalemu. Ta zgradba, uničena do samih temeljev, je jasen pokazatelj, da je bil upor zadušen z nasiljem in z okrutnostjo. Ni šlo zgolj za lokalno vstajo, kot so trdile nekatere prejšnje študije,« sta pojasnila. Do zdaj je to edini dokaz o obsegu in moči tega upora v Lodu, ki se nahaja v središču države.

Na najdbo se je odzval tudi ponosni župan mesta Yair Revivo, ki je odkritje označil za zelo čustveno in ganljivo hkrati. Poudaril je, da najdbe na tem območju dokazujejo, da je Lod eno najstarejših mest na svetu. Profesor Joshua Schwartz iz sveta izraelske uprave za starine pa je opozoril, da odkritje sproža tudi dodatna vprašanja. »Težko je ugotoviti, ali je ta veličastna zgradba služila kot sinagoga, študijska dvorana, sejna dvorana starešin ali vse tri funkcije kot ena. Jasno pa je, da se velikost zgradbe, zaloga kovancev in skupek arheoloških najdb, ki jih je povzročilo izkopavanje, dobro ujemajo z opisom Loda tako v judovskih kot nejudovskih virih kot središča resničnega judovskega življenja Tore v obdobjih Mišne in Talmuda,« je dejal.

Odkriti zaklad ima namreč izjemen pomen za razumevanje zgodovine stare dežele Palestine oziroma današnjega Izraela in širše regije. Ne le, da ponuja konkreten vpogled v življenje ljudi pred 1650 leti, ampak pomaga arheologom in zgodovinarjem rekonstruirati tudi kulturne, družbene in gospodarske razmere tistega obdobja. Najdbe, kot je ta, so ključne za razumevanje preteklosti in ohranjanje kulturne dediščine za prihodnje generacije.