Po tragediji v Novem mestu poteka akcija reševanja Roberta Goloba

Potem ko je mlad romski kriminalec vzel življenje priljubljenemu novomeškemu gostincu Alešu Šutarju, ki je pred romskimi nasilneži branil sina, se je za hip zdelo, da bo smrt, ta točka nepovratka za posameznika in njegove bližnje, le streznila tudi najbolj zadrte predstavnike politične levice. Žal je šlo res samo za hip, nato pa smo vstopili v staro stvarnost.

Mnogi smo upali, da bo to tudi točka nepovratka za širšo družbo, ko se bodo za vselej končala sprenevedanja o romskem kriminalu, nasilništvu, ustrahovanju, odklanjanju izobraževanja, odklanjanju dela, teroriziranju ostalega prebivalstva v jugovzhodni Sloveniji. Kdor to primerja s situacijo v Prekmurju, je manipulator ali pa nima pojma o tematiki. Premier Robert Golob se skuša namesto kot najbolj odgovoren za izrazito poslabšanje varnostne situacije v tem delu države v zadnjih letih prikazati celo kot neke vrste rešitelj, ki je udaril z roko po mizi, zdaj pa bo čez noč sprejeta nova zakonodaja kot podlaga za normalizacijo razmer. To je brezsramen blef. Njegova stranka in vladna koalicija sta kar štirikrat v tem mandatu zviška zavrnili predloge za novele zakonov, s katerimi bi se zadeve lahko začele popravljati. Namesto tega so pripomogli, da so problemi na vseh področjih v zvezi z Romi na jugovzhodu eskalirali. Poleg tega za bolj učinkovito ukrepanje zoper romski kriminal, kot opozarjajo pravniki, sploh ni treba spreminjati zakonodaje (vsaj večji del tega, kar je napovedal Golob, ne), pač pa bi jo bilo treba predvsem dosledno izvajati. Kar se ni počelo. Premier se spet kaže kot mojster zavajanja. Odstopa notranjega ministra Boštjana Poklukarja in pravosodne ministrice Andreje Katič je sprejel, saj sta objektivno odgovorna, sam pa kljub pozivom ne bo odstopil, ker ne bo bežal od odgovornosti!? Kot prvi bi moral seveda odstopiti minister za delo iz vrst stranke Levica Luka Mesec, vodja medresorske skupine za romsko problematiko. A Golob iz političnih razlogov Mesca ne da.

Ne gre za sprejemanje odgovornosti, empatijo do žrtve in svojcev, Novomeščanov, prebivalcev prizadetih občin, ki živijo v strahu pred Romi. Gre izključno za reševanje Roberta Goloba. Ta po prepričanju najbolj vplivnih ljudi na levi na bližnjih volitvah ne sme pasti. Toda kakorkoli obračajo, premier nosi največjo objektivno odgovornost za Šutarjevo smrt. Nepošteno bi bilo naprtiti mu neposredno sokrivdo za smrt, objektivno odgovornost pa vsekakor. A tudi v primeru, če bi vladna koalicija sprejela predloge 11 županov (z več kot 31.000 overjenimi podpisi občanov) za novele zakonodaje s področja šolstva, socialnih prejemkov itd., to romskega nasilja ne bi ustavilo. Ob tem, kako medlo je ob vse bolj brutalnih romskih napadih na ostalo prebivalstvo postopala policija, pri čemer so v zadnjem času Romi začeli pretepati celo policiste, ni bilo vprašanje, ali bo prišlo do smrtnih žrtev. Za poznavalce razmer je bilo vprašanje zgolj, kdaj in kdo bo nastradal. Žal se je bati, da ob nakopičenem orožju in stopnjevani agresivnosti vse bolj številčne popolnoma divje romske moške mladine to ne bo edina žrtev.

Toda predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki Goloba osebno sicer ne prenaša, ga zdaj vseeno brani, saj gre vendar »za stvar«. Stvar je nadaljevanje oblasti levih strank. Zato je ta teden v parlamentu moralizirala, da »smo skupaj zavozili in smo skupaj odgovorni, da poiščemo rešitve«. To je laž. Ne more biti odgovorna opozicija, ki je podprla predloge županov, Golobova koalicija pa jih je štirikrat zavrnila. V zadnjih 17 letih je bila levica na oblasti 14 let, desnica pa tri, od tega dve leti v času izrednih razmer epidemije. Besede »skupaj smo zavozili« imajo namen reševati Goloba (kaže, da drugega favorita na volitvah leva scena nima), češ da ni on prvi odgovoren, pač pa so kar vsi.

Ob navedbi, da se smrt Šutarja ne bi smela zgoditi, je predsednica dodala, da se ne bi smela zgoditi nobena nasilna smrt. Naštela je nekaj drugih smrtnih napadov v različnih okoliščinah po Sloveniji. S tem skuša odvrniti fokus od tega, da sta v jugovzhodni Sloveniji kriminaliteta, nasilništvo izrazito povezana z romsko skupnostjo. To ni le problem posameznih Romov, kot nam skušajo podtakniti večinski mediji. Po oceni Novomeščana Matica Vidica, ki že sedem let neposredno dela z novomeškimi Romi in jih skuša čim bolj integrirati, je v tamkajšnjem največjem romskem naselju Brezje - Žabjak (okoli 800 prebivalcev) morda deset odstotkov takšnih, ki se trudijo živeti pošteno. 60 odstotkov se jih nič ne trudi in izigravajo sistem (življenje v brezdelju na račun sociale), 30 odstotkov pa je kriminalcev, ki bogatijo na račun izsiljevanja, varščin, drog, orožja, vlomov. Kdor tega stanja ne prepozna, je del problema, ne rešitve. Kot je del problema tudi RTV Slovenija, kjer imamo opraviti z osebami, kot je na primer voditelj Marcel Štefančič. Ta se je v svoji oddaji le nekaj dni po smrtonosnem napadu na Šutarja vprašal: »Zakaj bi Rome vsi le kaznovali?« Človek ostane brez besed.

Ne gre za sprejemanje odgovornosti in varnost vseh prebivalcev prizadetih občin, ki živijo v strahu pred Romi. Gre izključno za reševanje Roberta Goloba.

(D225,3)